Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir
Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.
Razlika med Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir
Pavel I. Šubić Bribirski vs. Trogir
Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom. Za bana je bil ponovno postavljen leta 1275. S pomočjo svojih bratov, Mladena I. in Jurija I., je Pavel uveljavil neposredno oblast nad večino obalnih mest. Zavzetje ozemlja plemiške rodbine Kačićev v južni Hrvaški, ki so bili znani po piratstvu na Jadranskem morju, je povzročilo konflikt z Benečani. V tem času so Šubići postali zavezniki z Anžujci iz Neaplja. Boji z Benečani so potekali do mirovnega sporazuma leta 1294. V času nasledstvene krize na ogrskem prestolu v 1290-tih, se je Pavel pojavil kot eden najmočnejših oligarhov v kraljevini, ki je bil glavni zaveznik Anžujcev v njihovem boju z Árpádovci. Pavel je leta 1300 povabil anžujskega pretendenta na prestol Karla Roberta v Split in od tod ga je spremljal v Zagreb, kjer je bil priznan za kralja Ogrske in Hrvaške. Pavel nato ni sodeloval v dejavnosti Karla na Ogrskem, kjer ga niso priznali kot kralja še naslednjih 10 let. Pavel je svoje ozemlje razširil na vzhod na Banovina Bosno leta 1299, ter na Hum leta 1301, katerega teritorij je razdelil med člane svoje družine. Leta 1304 je Pavel vodil vojaški pohod v Bosno, kjer so uporniki ubili njegovega brata Mladena I., ki ga je imenoval za Bosanskega bana. Upor je zadušil in za Bosanskega bana postavil sina Mladena II. Kraljeva oblast nad ozemlji, ki jih je obvladoval Pavel je bila le nominalna skozi vse obdobje njegovega vladanja, v katerem je zagotovil družinsko dednost njegovih nazivov. Njegov sedež je bil v Bribirju in v mestu Skradin. Izdajal je svoj denar, ki so ga kovali iz srebra iz Bosne, ter ustanovil tri nove Katoliške škofije na Hrvaškem. Leta 1311 je pomagal upornikom proti Benetkam v Zadru in pridobil kontrolo nad mestom, kar je vodilo v novo vojno z Benečani. Pavel je umrl kmalu po zavzetju Zadra, v maju 1312, ko so se odvijala pogajanja z Benečani. Nasledil ga je najstarejši sin Mladen II. Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Podobnosti med Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir
Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir še 5 stvari v skupni (v Unijapedija): Béla IV. Ogrski, Beneška republika, Podeštat, Split, Zadar.
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Béla IV. Ogrski in Pavel I. Šubić Bribirski · Béla IV. Ogrski in Trogir · Poglej več »
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Pavel I. Šubić Bribirski · Beneška republika in Trogir · Poglej več »
Podeštat, tudi podestat, je bil v srednjem veku v državah srednje in južne Italije inštitut, urad nosilca najvišje civilne upravne, včasih tudi vojne funkcije.
Pavel I. Šubić Bribirski in Podeštat · Podeštat in Trogir · Poglej več »
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Pavel I. Šubić Bribirski in Split · Split in Trogir · Poglej več »
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Pavel I. Šubić Bribirski in Zadar · Trogir in Zadar · Poglej več »
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir
Primerjava med Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir
Pavel I. Šubić Bribirski 59 odnose, medtem ko je Trogir 58. Saj imajo skupno 5, indeks Jaccard je 4.27% = 5 / (59 + 58).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
