Noč dolgih nožev in Tretji rajh

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Noč dolgih nožev in Tretji rajh

Noč dolgih nožev vs. Tretji rajh

Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30. Tretji rajh oz.

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Adolf Hitler in Noč dolgih nožev · Adolf Hitler in Tretji rajh · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Berlin in Noč dolgih nožev · Berlin in Tretji rajh · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Evropa in Noč dolgih nožev · Evropa in Tretji rajh · Poglej več »

Feldmaršal

Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).

Feldmaršal in Noč dolgih nožev · Feldmaršal in Tretji rajh · Poglej več »

Franz von Papen

Franz Joseph Hermann Michael Maria von Papen zu Köningen, nemški politik, diplomat in častnik, * 29. oktober 1879, Werl, Nemčija, † 2. maj 1969, Obersasbach, Nemčija.

Franz von Papen in Noč dolgih nožev · Franz von Papen in Tretji rajh · Poglej več »

Gestapo

koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.

Gestapo in Noč dolgih nožev · Gestapo in Tretji rajh · Poglej več »

Gospodarstvo

Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.

Gospodarstvo in Noč dolgih nožev · Gospodarstvo in Tretji rajh · Poglej več »

Heinrich Himmler

Heinrich Luitpold Himmler, nemški nacistični častnik in poslovnež, * 7. oktober 1900, München, † 23. maj 1945, Lüneburg.

Heinrich Himmler in Noč dolgih nožev · Heinrich Himmler in Tretji rajh · Poglej več »

Hermann Göring

Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.

Hermann Göring in Noč dolgih nožev · Hermann Göring in Tretji rajh · Poglej več »

Industrija

Industrija se lahko nanaša na.

Industrija in Noč dolgih nožev · Industrija in Tretji rajh · Poglej več »

Joseph Goebbels

Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični politik, * 29. oktober 1897, Rheydt, † 1. maj 1945, Berlin.

Joseph Goebbels in Noč dolgih nožev · Joseph Goebbels in Tretji rajh · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Judje in Noč dolgih nožev · Judje in Tretji rajh · Poglej več »

Kancler Nemčije

Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.

Kancler Nemčije in Noč dolgih nožev · Kancler Nemčije in Tretji rajh · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Komunizem in Noč dolgih nožev · Komunizem in Tretji rajh · Poglej več »

Koncentracijsko taborišče

Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.

Koncentracijsko taborišče in Noč dolgih nožev · Koncentracijsko taborišče in Tretji rajh · Poglej več »

Kristalna noč

Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.

Kristalna noč in Noč dolgih nožev · Kristalna noč in Tretji rajh · Poglej več »

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Noč dolgih nožev · Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Tretji rajh · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Nemščina in Noč dolgih nožev · Nemščina in Tretji rajh · Poglej več »

Paul von Hindenburg

Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).

Noč dolgih nožev in Paul von Hindenburg · Paul von Hindenburg in Tretji rajh · Poglej več »

Prostozidarstvo

Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.

Noč dolgih nožev in Prostozidarstvo · Prostozidarstvo in Tretji rajh · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Noč dolgih nožev in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Tretji rajh · Poglej več »

Schutzstaffel

Zastava SS Schutzstaffel ((zaščitni vod; kratica SS) je bila paravojaška organizacija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del Sturmabteilunga (SA), a je po noči dolgih nožev pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil Adolf Hitler za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil Heinrich Himmler, ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS (Waffen-SS). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v noči dolgih nožev, ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka Kategorija:Sturmabteilung * Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925 Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945.

Noč dolgih nožev in Schutzstaffel · Schutzstaffel in Tretji rajh · Poglej več »

Sindikat

Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.

Noč dolgih nožev in Sindikat · Sindikat in Tretji rajh · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Noč dolgih nožev in Slovani · Slovani in Tretji rajh · Poglej več »

Sturmabteilung

Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.

Noč dolgih nožev in Sturmabteilung · Sturmabteilung in Tretji rajh · Poglej več »