Hitreje kot brskalnik!
89 odnosi: Adolf Hitler, Angleščina, Antanta, Švedska, Bavarska, Benito Mussolini, Berlin, Bojkot, Borilne veščine, Cerkev (organizacija), Civilna zaščita, Dachau, Državljanska vojna, Državni udar, Duhovnik, Erich Ludendorff, Evropa, Feldmaršal, Franz von Papen, Garda, Gasilec, Gestapo, Gospodarstvo, Hamburg, Heinrich Himmler, Hermann Göring, Industrija, Joseph Goebbels, Judje, Kancler Nemčije, Kariera, Komandant, Komunizem, Koncentracijsko taborišče, Kristalna noč, Legenda o nožu v hrbet, Lekarna, Letalski as, Liberalizem, Manfred von Richthofen, München, Minister brez listnice, Mobilizacija, Moj boj, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nürnberški procesi, Nemščina, Nemške oborožene sile (1871–1919), Newyorška borza, Nož, ..., Novinarstvo, Oddelek (vojaštvo), Orožje, Parlament, Paul von Hindenburg, Pištola, Pivnica, Pločnik, Policist, Politika, Praznik dela, Prostozidarstvo, Prusija, Prva svetovna vojna, Reichsführer-SS, Reinhard Heydrich, Revolucija, Runa, Samomor, Schutzstaffel, Separatizem, Sindikat, Slovani, Smrt, Socializem, Socialna demokracija, Sodnik, SS-Obergruppenführer, Stotnik, Sturmabteilung, Veleposlanik, Velika gospodarska kriza, Vojaški čini, Vojak, Vojna mornarica, Volitve, Werner von Blomberg, Zapor, Zlom newyorške borze (1929). Razširi indeks (39 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Noč dolgih nožev in Adolf Hitler · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Angleščina · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Antanta · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Švedska · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Noč dolgih nožev in Bavarska · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Benito Mussolini · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Berlin · Poglej več »
Bojkot
Bojkot je oblika civilne nepokorščine ali politika ene države do druge, za kar obstaja tudi izraz embargo.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Bojkot · Poglej več »
Borilne veščine
Borílne veščína ali umétnosti bojevánja so sistemi urejenih metod vadbe telesa in tudi duha, z namenom učinkovitega bojevanja, tako golorokega kot tudi oboroženega.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Borilne veščine · Poglej več »
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Cerkev (organizacija) · Poglej več »
Civilna zaščita
Civilna zaščita ali civilna obramba je prizadevanje za zaščito državljanov države (običajno nevojakov) pred nesrečami, ki jih povzroči človek, in naravnimi nesrečami.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Civilna zaščita · Poglej več »
Dachau
Dachau jeseni 2002 Dachau je bavarsko mesto, 20 km oddaljeno od Münchna in ima 40.000 prebivalcev.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Dachau · Poglej več »
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Državljanska vojna · Poglej več »
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Državni udar · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Duhovnik · Poglej več »
Erich Ludendorff
Erich Friedrich Wilhelm Ludendorff, nemški general in politik * 9. april 1865, † 20. december 1937.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Erich Ludendorff · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Evropa · Poglej več »
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Novo!!: Noč dolgih nožev in Feldmaršal · Poglej več »
Franz von Papen
Franz Joseph Hermann Michael Maria von Papen zu Köningen, nemški politik, diplomat in častnik, * 29. oktober 1879, Werl, Nemčija, † 2. maj 1969, Obersasbach, Nemčija.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Franz von Papen · Poglej več »
Garda
Irish Guards v Londonu. Garda (francosko garde) je elitna vojaška enota/formacija, ki je zadolžena za varovanje najpomembnejših državnih osebnosti (predsednik države, predsednik vlade, minister za obrambo, načelnik generalštaba) in pomembnejših državnih stavb.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Garda · Poglej več »
Gasilec
Babnem Polju Gasilec je psihofizično sposoben in ustrezno izurjen človek, katerega naloga je gasiti požare in pomagati ob naravnih in drugih nesrečah.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Gasilec · Poglej več »
Gestapo
koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Gestapo · Poglej več »
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Gospodarstvo · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Hamburg · Poglej več »
Heinrich Himmler
Heinrich Luitpold Himmler, nemški nacistični častnik in poslovnež, * 7. oktober 1900, München, † 23. maj 1945, Lüneburg.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Heinrich Himmler · Poglej več »
Hermann Göring
Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Hermann Göring · Poglej več »
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Industrija · Poglej več »
Joseph Goebbels
Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični politik, * 29. oktober 1897, Rheydt, † 1. maj 1945, Berlin.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Joseph Goebbels · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Judje · Poglej več »
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Kancler Nemčije · Poglej več »
Kariera
Kariera je izraz za uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Kariera · Poglej več »
Komandant
GŠ NOV in POS Komandant je lahko naziv za poveljnika vojaške enote, ki je večja od čete.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Komandant · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Komunizem · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Kristalna noč · Poglej več »
Legenda o nožu v hrbet
Avstrijska razglednica iz leta 1919; na njej je karikatura Juda, ki zabada nož v hrbet nemškemu vojaku Legenda o nožu v hrbet je bilo stališče desničarskih krogov v Nemčiji po letu 1918, da nemška vojska ni izgubila prve svetovne vojne na bojišču, temveč so jo izdali domači civilisti, zlasti republikanci, ki so v t. i. novembrski revoluciji strmoglavili monarhijo.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Legenda o nožu v hrbet · Poglej več »
Lekarna
Slika italijanske lekarne Lekárna (starinsko tudi apotéka) je zdravstvena ustanova, v kateri se opravlja lekarniška dejavnost, torej zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Lekarna · Poglej več »
Letalski as
Letalski as je (neuraden) naziv za vojaškega pilota, ki je v zračnem boju sestrelil najmanj 5 sovražnikovih zračnih plovil.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Letalski as · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Liberalizem · Poglej več »
Manfred von Richthofen
Baron Manfred Albrecht von Richthofen, nemški plemič, častnik, vojaški pilot in letalski as * 2. maj 1892, Breslau, Nemško cesarstvo (zdaj Wrocław, Poljska) † 21. april 1918, greben Morlancourt pri Vaux-sur-Somme, Francija.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Manfred von Richthofen · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Noč dolgih nožev in München · Poglej več »
Minister brez listnice
Minister brez listnice ali minister brez resorja je minister, ki opravlja samo politične naloge in je član ministrskega sveta, nima pa svojega uradnega ministrstva.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Minister brez listnice · Poglej več »
Mobilizacija
Slika Železniške postaje Višnja Gora ob mobilizaciji leta 1914 Mobilizacija je dejanje zbiranja in priprave vojaških enot in zalog za vojno.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Mobilizacija · Poglej več »
Moj boj
Moj boj (nemško Mein Kampf) je pragmatična knjiga, ki jo leta 1923, med prestajanjem zaporne kazni v landesberški trdnjavi, napisal Adolf Hitler.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Moj boj · Poglej več »
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »
Nürnberški procesi
Obtoženci Hermann Göring, Rudolf Hess, Joachim von Ribbentrop, Wilhelm Keitel, Karl Dönitz, Erich Raeder, Baldur von Schirach in Fritz Sauckel Nürnberški procesi imenujemo vrsto sodnih procesov (vseh skupaj jih je bilo 12), predvsem znanih zaradi sojenja najpomembnejšim predstavnikom političnega, vojaškega in ekonomskega vodstva Tretjega rajha.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Nürnberški procesi · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Nemščina · Poglej več »
Nemške oborožene sile (1871–1919)
Nemške oborožene sile ali Cesarska nemška vojska (Heer) je bil naziv za kopensko vojsko Nemškega cesarstva (znana tudi kot Cesarska vojska (Reichsheer) ali Cesarska nemška vojska).
Novo!!: Noč dolgih nožev in Nemške oborožene sile (1871–1919) · Poglej več »
Newyorška borza
Newyorška borza Newyorška borza (The New York Stock Exchange s kratico NYSE in drugim imenom »Big Board«) je borza velemesta New York.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Newyorška borza · Poglej več »
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Nož · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Novinarstvo · Poglej več »
Oddelek (vojaštvo)
Oddelek, tudi sekcija (angleško Section, Squad) je najmanjša stalna pehotna vojaška enota.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Oddelek (vojaštvo) · Poglej več »
Orožje
Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Orožje · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Parlament · Poglej več »
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Novo!!: Noč dolgih nožev in Paul von Hindenburg · Poglej več »
Pištola
Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Pištola · Poglej več »
Pivnica
Pivnica je gostinski lokal v katerem strežejo s pijačami, zlasti s pivom.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Pivnica · Poglej več »
Pločnik
Pločnik z označenim kolesarskim pasom ob državni cesti v Logatcu Pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas ali pa z vertikalno prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Pločnik · Poglej več »
Policist
Prometni policist. Policíst (ž. policístka) je pooblaščeni pripadnik enot policije.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Policist · Poglej več »
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Politika · Poglej več »
Praznik dela
Rdeča zastava kot simbol delavstva je močno povezana s praznovanjem prvega maja. Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Praznik dela · Poglej več »
Prostozidarstvo
Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Prostozidarstvo · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reichsführer-SS
Najbolj znani RF-SS Heinrich Himmler z lepo vidnima ovratnima oznakama Reichsführer-SS (slovensko Državni vodja SS; kratica RF-SS) je bil najvišji položaj v organizaciji SS (1925-33), nato pa tudi najvišji čin.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Reichsführer-SS · Poglej več »
Reinhard Heydrich
Reinhard Heydrich, mornariški poročnik, nacistični politik, *7. marec 1904, Halle † 4. junij 1942, Praga.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Reinhard Heydrich · Poglej več »
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Novo!!: Noč dolgih nožev in Revolucija · Poglej več »
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Runa · Poglej več »
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Samomor · Poglej več »
Schutzstaffel
Zastava SS Schutzstaffel ((zaščitni vod; kratica SS) je bila paravojaška organizacija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del Sturmabteilunga (SA), a je po noči dolgih nožev pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil Adolf Hitler za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil Heinrich Himmler, ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS (Waffen-SS). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v noči dolgih nožev, ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka Kategorija:Sturmabteilung * Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925 Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Schutzstaffel · Poglej več »
Separatizem
Separatizem je zagovarjanje kulturne, etnične, plemenske, verske, rasne, vladne ali spolne ločitve od večje skupine.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Separatizem · Poglej več »
Sindikat
Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Sindikat · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Noč dolgih nožev in Slovani · Poglej več »
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Smrt · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Socializem · Poglej več »
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Socialna demokracija · Poglej več »
Sodnik
Sodnik na sodišču v ZDA Sodnik je državni funkcionar, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik ali magister prava po bolonjskem študijskem sistemu s pravniškim državnim izpitom in ostalimi zakonskimi pogoji za opravljanje sodne funkcije na sodiščih.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Sodnik · Poglej več »
SS-Obergruppenführer
Gottlob Berger SS-Obergruppenführer (dobesedno SS-višji skupinski vodja; hierarhično prevedeno generalporočnik; okrajšava Ogruf.) je bil drugi najvišji generalski čin v paravojaški organizaciji Schutzstaffel (v obdobju 1939-45) in z njo povezanimi službami oz.
Novo!!: Noč dolgih nožev in SS-Obergruppenführer · Poglej več »
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Stotnik · Poglej več »
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Sturmabteilung · Poglej več »
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Veleposlanik · Poglej več »
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Velika gospodarska kriza · Poglej več »
Vojaški čini
Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Vojaški čini · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Vojak · Poglej več »
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Vojna mornarica · Poglej več »
Volitve
volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Volitve · Poglej več »
Werner von Blomberg
Werner von Blomberg, nemški feldmaršal, * 2. september 1878, Stargard Szczeciński, † 22. marec 1946, Nürnberg.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Werner von Blomberg · Poglej več »
Zapor
Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Zapor · Poglej več »
Zlom newyorške borze (1929)
Zlom newyorške borze iz leta 1929, znan tudi kot velik propad, je bil velik ameriški zlom borze, ki se je zgodil jeseni 1929.
Novo!!: Noč dolgih nožev in Zlom newyorške borze (1929) · Poglej več »
