Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin

Molekularni oblak vs. Seznam astronomskih vsebin

Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2). Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin

Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin še 14 stvari v skupni (v Unijapedija): Galaksija, Infrardeče valovanje, Jedrsko zlivanje, Medzvezdna snov, Meglica, Orionov kompleks molekularnih oblakov, Radijski valovi, Rimska cesta (galaksija), Sončeva masa, Spekter elektromagnetnega valovanja, Strelec A*, Svetlobno leto, Temna meglica, Vodik.

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Galaksija in Molekularni oblak · Galaksija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Infrardeče valovanje in Molekularni oblak · Infrardeče valovanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Jedrsko zlivanje in Molekularni oblak · Jedrsko zlivanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Medzvezdna snov in Molekularni oblak · Medzvezdna snov in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Meglica in Molekularni oblak · Meglica in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Orionov kompleks molekularnih oblakov

Orionov kompleks molekularnih oblakov (pogosto krajše imenovan Orionov kompleks) je velika skupina svetlih meglic, temnih oblakov in mladih zvezd.

Molekularni oblak in Orionov kompleks molekularnih oblakov · Orionov kompleks molekularnih oblakov in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Molekularni oblak in Radijski valovi · Radijski valovi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Molekularni oblak in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Molekularni oblak in Sončeva masa · Seznam astronomskih vsebin in Sončeva masa · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Molekularni oblak in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam astronomskih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Molekularni oblak in Strelec A* · Seznam astronomskih vsebin in Strelec A* · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Molekularni oblak in Svetlobno leto · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno leto · Poglej več »

Temna meglica

Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.

Molekularni oblak in Temna meglica · Seznam astronomskih vsebin in Temna meglica · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Molekularni oblak in Vodik · Seznam astronomskih vsebin in Vodik · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin

Molekularni oblak 21 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 14, indeks Jaccard je 0.64% = 14 / (21 + 2175).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: