Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Milutin Milanković in Seznam astronomskih vsebin
Milutin Milanković in Seznam astronomskih vsebin še 52 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Alfred Lothar Wegener, Asteroid, Asteroidni pas, Astrofizika, Astronom, Astronomija, Astronomische Nachrichten, Astronomski observatorij Beograd, Atomska ura, Centrifugalna sila, Dan, Ekvator, Gregorijanski koledar, Hiparh, Izsrednost tira, Johannes Kepler, John Frederick William Herschel, Julijanski koledar, Jupiter, Keplerjevi zakoni, Kisik, Koledar, Led, Lega, Leto, Luna, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Merkur, ..., Milutin Milanković, Nagib vrtilne osi, Nebesna mehanika, Opazovalni sistem, Osončje, Ozračje, Planet, Posebna teorija relativnosti, Precesija enakonočij, Problem dveh teles, Saturn, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Svetloba, Tropsko leto, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Venera, Vesolje, Voda, Vrtilna doba, Zemlja, Zemljepisna širina. Razširi indeks (22 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Milutin Milanković · Albert Einstein in Seznam astronomskih vsebin ·
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Alfred Lothar Wegener in Milutin Milanković · Alfred Lothar Wegener in Seznam astronomskih vsebin ·
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Milutin Milanković · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin ·
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Asteroidni pas in Milutin Milanković · Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin ·
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Astrofizika in Milutin Milanković · Astrofizika in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Astronom in Milutin Milanković · Astronom in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Milutin Milanković · Astronomija in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomische Nachrichten
Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.
Astronomische Nachrichten in Milutin Milanković · Astronomische Nachrichten in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomski observatorij Beograd
četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.
Astronomski observatorij Beograd in Milutin Milanković · Astronomski observatorij Beograd in Seznam astronomskih vsebin ·
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Atomska ura in Milutin Milanković · Atomska ura in Seznam astronomskih vsebin ·
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Centrifugalna sila in Milutin Milanković · Centrifugalna sila in Seznam astronomskih vsebin ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Milutin Milanković · Dan in Seznam astronomskih vsebin ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Milutin Milanković · Ekvator in Seznam astronomskih vsebin ·
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Gregorijanski koledar in Milutin Milanković · Gregorijanski koledar in Seznam astronomskih vsebin ·
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Hiparh in Milutin Milanković · Hiparh in Seznam astronomskih vsebin ·
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Izsrednost tira in Milutin Milanković · Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Milutin Milanković · Johannes Kepler in Seznam astronomskih vsebin ·
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
John Frederick William Herschel in Milutin Milanković · John Frederick William Herschel in Seznam astronomskih vsebin ·
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Julijanski koledar in Milutin Milanković · Julijanski koledar in Seznam astronomskih vsebin ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Milutin Milanković · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Keplerjevi zakoni in Milutin Milanković · Keplerjevi zakoni in Seznam astronomskih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Milutin Milanković · Kisik in Seznam astronomskih vsebin ·
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Koledar in Milutin Milanković · Koledar in Seznam astronomskih vsebin ·
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Led in Milutin Milanković · Led in Seznam astronomskih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Milutin Milanković · Lega in Seznam astronomskih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Milutin Milanković · Leto in Seznam astronomskih vsebin ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Milutin Milanković · Luna in Seznam astronomskih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Milutin Milanković · Mars in Seznam astronomskih vsebin ·
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Mednarodna astronomska zveza in Milutin Milanković · Mednarodna astronomska zveza in Seznam astronomskih vsebin ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Milutin Milanković · Merkur in Seznam astronomskih vsebin ·
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Milutin Milanković in Milutin Milanković · Milutin Milanković in Seznam astronomskih vsebin ·
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Milutin Milanković in Nagib vrtilne osi · Nagib vrtilne osi in Seznam astronomskih vsebin ·
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Milutin Milanković in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam astronomskih vsebin ·
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Milutin Milanković in Opazovalni sistem · Opazovalni sistem in Seznam astronomskih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Milutin Milanković in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin ·
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Milutin Milanković in Ozračje · Ozračje in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Milutin Milanković in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Milutin Milanković in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam astronomskih vsebin ·
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Milutin Milanković in Precesija enakonočij · Precesija enakonočij in Seznam astronomskih vsebin ·
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Milutin Milanković in Problem dveh teles · Problem dveh teles in Seznam astronomskih vsebin ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Milutin Milanković in Saturn · Saturn in Seznam astronomskih vsebin ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Milutin Milanković in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Milutin Milanković in Splošni gravitacijski zakon · Seznam astronomskih vsebin in Splošni gravitacijski zakon ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Milutin Milanković in Svetloba · Seznam astronomskih vsebin in Svetloba ·
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Milutin Milanković in Tropsko leto · Seznam astronomskih vsebin in Tropsko leto ·
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Milutin Milanković in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Seznam astronomskih vsebin in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Milutin Milanković in Venera · Seznam astronomskih vsebin in Venera ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Milutin Milanković in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Milutin Milanković in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda ·
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Milutin Milanković in Vrtilna doba · Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Milutin Milanković in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja ·
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Milutin Milanković in Zemljepisna širina · Seznam astronomskih vsebin in Zemljepisna širina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Milutin Milanković in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Milutin Milanković in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Milutin Milanković in Seznam astronomskih vsebin
Milutin Milanković 243 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 52, indeks Jaccard je 2.15% = 52 / (243 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Milutin Milanković in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
