Liberalizem in Seznam zgodovinskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Liberalizem in Seznam zgodovinskih vsebin

Liberalizem vs. Seznam zgodovinskih vsebin

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka. Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Absolutizem in Liberalizem · Absolutizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Adam Smith

Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.

Adam Smith in Liberalizem · Adam Smith in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Ameriška vojna za neodvisnost

Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.

Ameriška vojna za neodvisnost in Liberalizem · Ameriška vojna za neodvisnost in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Antika in Liberalizem · Antika in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Boljševiki in Liberalizem · Boljševiki in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Ceh

Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.

Ceh in Liberalizem · Ceh in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Centralne sile

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.

Centralne sile in Liberalizem · Centralne sile in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Charles de Secondat, baron de Montesquieu

Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.

Charles de Secondat, baron de Montesquieu in Liberalizem · Charles de Secondat, baron de Montesquieu in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Demokracija in Liberalizem · Demokracija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Duma

Članek govori o literaturi.

Duma in Liberalizem · Duma in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Fašizem in Liberalizem · Fašizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Februarska revolucija

Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.

Februarska revolucija in Liberalizem · Februarska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Federacija

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.

Federacija in Liberalizem · Federacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Fevdalizem in Liberalizem · Fevdalizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Fiziokratizem

Fiziokratizem je gospodarska teorija, ki da prednost kmetijstvu v razsvetljenstvu.

Fiziokratizem in Liberalizem · Fiziokratizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Francoska revolucija in Liberalizem · Francoska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Francoska Tretja republika

Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.

Francoska Tretja republika in Liberalizem · Francoska Tretja republika in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Frankfurtski parlament

Frankfurtski parlament (Frankfurter Nationalversammlung, dobesedno Frankfurtski državni zbor) je bil prvi svobodno izvoljeni parlament vseh nemških dežel, vključno z nemško naseljenimi območji Avstro-Ogrske, izvoljen 1. maja 1848.

Frankfurtski parlament in Liberalizem · Frankfurtski parlament in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Franklin Delano Roosevelt

Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.

Franklin Delano Roosevelt in Liberalizem · Franklin Delano Roosevelt in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Generalni stanovi

Otvoritev zadnjega zasedanja francoskih generalnih stanov v Versaillesu, 5. maj 1789 Generalni stanovi ali tudi splošni stanovi (francosko États généraux) je bila v Franciji starega režima zakonodajna skupščina vseh stanov kraljestva.

Generalni stanovi in Liberalizem · Generalni stanovi in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Geto

Vrata v Krakovski geto na Poljskem Géto prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-judovska uličica.

Geto in Liberalizem · Geto in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Ilirske province in Liberalizem · Ilirske province in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Immanuel Kant in Liberalizem · Immanuel Kant in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Ivan Hribar

Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.

Ivan Hribar in Liberalizem · Ivan Hribar in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Ivan Prijatelj

Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.

Ivan Prijatelj in Liberalizem · Ivan Prijatelj in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Ivan Tavčar

Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.

Ivan Tavčar in Liberalizem · Ivan Tavčar in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Jean-Jacques Rousseau

Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.

Jean-Jacques Rousseau in Liberalizem · Jean-Jacques Rousseau in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

John Locke

John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.

John Locke in Liberalizem · John Locke in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Josip Vidmar

Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.

Josip Vidmar in Liberalizem · Josip Vidmar in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Julijska revolucija

Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.

Julijska revolucija in Liberalizem · Julijska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Kapitalizem

Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.

Kapitalizem in Liberalizem · Kapitalizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Karel I. Angleški

Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.

Karel I. Angleški in Liberalizem · Karel I. Angleški in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Komunizem in Liberalizem · Komunizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Konservatizem

Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.

Konservatizem in Liberalizem · Konservatizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Liberalizem in Mark Avrelij · Mark Avrelij in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Mladoslovenci

Mladoslovenci so politična smer ter tabor v šestdesetih ter na začetku sedemdesetih let 19.

Liberalizem in Mladoslovenci · Mladoslovenci in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Liberalizem in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Napoleon III.

Napoléon III.

Liberalizem in Napoleon III. · Napoleon III. in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Liberalizem in Napoleonske vojne · Napoleonske vojne in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

New Deal

New Deal (v slovenščini prevedeno kot Novi dogovor) je bil niz programov, projektov javnih del, finančnih reform in predpisov, ki jih je sprejel ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt v Združenih državah Amerike med letoma 1933 in 1939.

Liberalizem in New Deal · New Deal in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Novi vek

Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.

Liberalizem in Novi vek · Novi vek in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Liberalizem in Oktobrska revolucija · Oktobrska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Osvobodilna fronta

grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.

Liberalizem in Osvobodilna fronta · Osvobodilna fronta in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Protireformacija

Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.

Liberalizem in Protireformacija · Protireformacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Liberalizem in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Liberalizem in Razsvetljenstvo · Razsvetljenstvo in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Liberalizem in Reformacija · Reformacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Liberalizem in Renesansa · Renesansa in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Liberalizem in Republika · Republika in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Sedem svobodnih umetnosti

Sedem svobodnih umetnosti ali lat.

Liberalizem in Sedem svobodnih umetnosti · Sedem svobodnih umetnosti in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Liberalizem in Socializem · Seznam zgodovinskih vsebin in Socializem · Poglej več »

Staroslovenci

Janez Bleiweis v svojem kabinetu Staroslovenci so bili politična smer in tabor v slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdestih letih 19.

Liberalizem in Staroslovenci · Seznam zgodovinskih vsebin in Staroslovenci · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Liberalizem in Sveto rimsko cesarstvo · Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Taborsko gibanje

Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.

Liberalizem in Taborsko gibanje · Seznam zgodovinskih vsebin in Taborsko gibanje · Poglej več »

Terorizem

Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.

Liberalizem in Terorizem · Seznam zgodovinskih vsebin in Terorizem · Poglej več »

Thomas Hobbes

Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.

Liberalizem in Thomas Hobbes · Seznam zgodovinskih vsebin in Thomas Hobbes · Poglej več »

Thomas Paine

‎ Thomas Paine, angleško-ameriški carinik, politik, pisatelj in politični filozof, * 29. januar 1737, Thetford, Norfolk, Združeno kraljestvo, † 8. junij 1809, New York, ZDA.

Liberalizem in Thomas Paine · Seznam zgodovinskih vsebin in Thomas Paine · Poglej več »

Tridesetletna vojna

Brez opisa.

Liberalizem in Tridesetletna vojna · Seznam zgodovinskih vsebin in Tridesetletna vojna · Poglej več »

Ustava

Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.

Liberalizem in Ustava · Seznam zgodovinskih vsebin in Ustava · Poglej več »

Velika gospodarska kriza

BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.

Liberalizem in Velika gospodarska kriza · Seznam zgodovinskih vsebin in Velika gospodarska kriza · Poglej več »

Verska svoboda

Vérska svobôda ali svoboda verovanja je družbeno načelo.

Liberalizem in Verska svoboda · Seznam zgodovinskih vsebin in Verska svoboda · Poglej več »

Vidovdanska ustava

Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).

Liberalizem in Vidovdanska ustava · Seznam zgodovinskih vsebin in Vidovdanska ustava · Poglej več »

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Liberalizem in Vladarska rodbina · Seznam zgodovinskih vsebin in Vladarska rodbina · Poglej več »

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.

Liberalizem in Vladimir Lenin · Seznam zgodovinskih vsebin in Vladimir Lenin · Poglej več »

Vojaška hunta

Vojaška hunta (tudi vojaška diktatura) je vrsta vladavine, ko državo vodi skupina vojaških poveljnikov.

Liberalizem in Vojaška hunta · Seznam zgodovinskih vsebin in Vojaška hunta · Poglej več »

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Liberalizem in Zedinjena Slovenija · Seznam zgodovinskih vsebin in Zedinjena Slovenija · Poglej več »