Hitreje kot brskalnik!
125 odnosi: Absolutizem, Adam Smith, Ameriška vojna za neodvisnost, Angleška državljanska vojna, Antika, Anton Mahnič, Španija, Baruch Spinoza, Boljševiki, Brezposelnost, Ceh, Centralne sile, Charles de Secondat, baron de Montesquieu, David Ricardo, Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, Demokracija, Demokratska stranka (Jugoslavija), Demokratska stranka (ZDA), Dopamin, Duma, Egalitarizem, Eloy Alfaro, Enciklopedija Britannica, Fašizem, Februarska revolucija, Federacija, Fevdalizem, Fiziokratizem, Fran Šuklje, Francoska prva republika, Francoska revolucija, Francoska Tretja republika, Frankfurtski parlament, Franklin Delano Roosevelt, Friedrich Hayek, Fundamentalizem, Generalni stanovi, Geto, Globalizacija, Gregor Žerjav, Humanizem, Ilirske province, Immanuel Kant, Ivan Hribar, Ivan Prijatelj, Ivan Tavčar, James Madison, Janko Kersnik, Jean-Baptiste Say, ..., Jean-Jacques Rousseau, John Locke, John Maynard Keynes, John Stuart Mill, Josip Vidmar, Josip Vošnjak, Julijska revolucija, Kapitalizem, Karel I. Angleški, Klasična ekonomija, Klemens Wenzel von Metternich, Klerikalizem, Komunizem, Koncentracijsko taborišče Dachau, Konservatizem, Kraljevina Anglija, Ljudska republika Kitajska, Ločitev, Lojze Ude starejši, Majniška deklaracija (1917), Mark Avrelij, Metrični sistem enot, Mladoslovenci, Nacionalsocializem, Nagodetov proces, Napoleon III., Napoleonske vojne, New Deal, Novejša zgodovina, Novi vek, Oktobrska revolucija, Osvobodilna fronta, Otto von Bismarck, Pariz, Patriarhat, Politični spekter, Protireformacija, Prva svetovna vojna, Razsvetljenstvo, Reformacija, Renesansa, Republika, Rimskokatoliška cerkev, Ruski imperij, Sedem svobodnih umetnosti, Seznam rimskih cesarjev, Skepticizem, Slovenski narod (časnik), Socializem, Socialna država, Socialna liberalna stranka, Socialni liberalizem, Staroslovenci, Strpnost, Sveto rimsko cesarstvo, Svoboda (razločitev), Svoboda govora, Taborsko gibanje, Terorizem, Thomas Hobbes, Thomas Paine, Tridesetletna vojna, Ustava, Ustava Združenih držav Amerike, Ustavna monarhija, Velika gospodarska kriza, Versailles, Verska svoboda, Vidovdanska ustava, Vladarska rodbina, Vladimir Lenin, Vojaška hunta, Vzhodna Evropa, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zedinjena Slovenija. Razširi indeks (75 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Novo!!: Liberalizem in Absolutizem · Poglej več »
Adam Smith
Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.
Novo!!: Liberalizem in Adam Smith · Poglej več »
Ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.
Novo!!: Liberalizem in Ameriška vojna za neodvisnost · Poglej več »
Angleška državljanska vojna
Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).
Novo!!: Liberalizem in Angleška državljanska vojna · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Liberalizem in Antika · Poglej več »
Anton Mahnič
Anton Mahnič, slovenski, škof, teolog, pesnik, pisatelj, kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in urednik, * 14. september 1850, Kobdilj, † 14. december 1920, Zagreb.
Novo!!: Liberalizem in Anton Mahnič · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Liberalizem in Španija · Poglej več »
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Liberalizem in Baruch Spinoza · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Liberalizem in Boljševiki · Poglej več »
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Novo!!: Liberalizem in Brezposelnost · Poglej več »
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Novo!!: Liberalizem in Ceh · Poglej več »
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Novo!!: Liberalizem in Centralne sile · Poglej več »
Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.
Novo!!: Liberalizem in Charles de Secondat, baron de Montesquieu · Poglej več »
David Ricardo
David Ricardo, angleški ekonomist in politik, * 18. april 1772, London, Anglija, † 11. september 1823, Gloucestershire, Anglija.
Novo!!: Liberalizem in David Ricardo · Poglej več »
Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike
Deklaracija neodvisnosti z naslovom, celotno vsebino in podpisi delegatov Deklaracija neodvisnosti ZDA je ustanovni dokument Združenih držav Amerike, ki je 4.
Novo!!: Liberalizem in Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike · Poglej več »
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na deset zapovedi Deklaracija o pravicah človeka in državljana (francosko: La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen) je eden ključnih dokumentov francoske revolucije.
Novo!!: Liberalizem in Deklaracija o pravicah človeka in državljana · Poglej več »
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Novo!!: Liberalizem in Demokracija · Poglej več »
Demokratska stranka (Jugoslavija)
Demokratska stranka je nastala s postopnim združevanjem več političnih strank in skupin tekom leta 1919.
Novo!!: Liberalizem in Demokratska stranka (Jugoslavija) · Poglej več »
Demokratska stranka (ZDA)
Logotip stranke Demokratska stranka (Democratic Party) je ena od dveh glavnih političnih strank v ZDA.
Novo!!: Liberalizem in Demokratska stranka (ZDA) · Poglej več »
Dopamin
Dopamin je živčni prenašalec.
Novo!!: Liberalizem in Dopamin · Poglej več »
Duma
Članek govori o literaturi.
Novo!!: Liberalizem in Duma · Poglej več »
Egalitarizem
Egalitarizem je politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi ter zahteva njihovo odpravo.
Novo!!: Liberalizem in Egalitarizem · Poglej več »
Eloy Alfaro
Eloy Alfaro, ekvadorski general in politik, * 1842, † 1912.
Novo!!: Liberalizem in Eloy Alfaro · Poglej več »
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Novo!!: Liberalizem in Enciklopedija Britannica · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Liberalizem in Fašizem · Poglej več »
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Novo!!: Liberalizem in Februarska revolucija · Poglej več »
Federacija
Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.
Novo!!: Liberalizem in Federacija · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Liberalizem in Fevdalizem · Poglej več »
Fiziokratizem
Fiziokratizem je gospodarska teorija, ki da prednost kmetijstvu v razsvetljenstvu.
Novo!!: Liberalizem in Fiziokratizem · Poglej več »
Fran Šuklje
za hrvaškega geologa in paleontologa glej Fran Šuklje (geolog) Fran Šuklje, slovenski politik, * 24. oktober 1849, Ljubljana, † 18. avgust 1935, grad Kamen (Novo mesto).
Novo!!: Liberalizem in Fran Šuklje · Poglej več »
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Novo!!: Liberalizem in Francoska prva republika · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Liberalizem in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Liberalizem in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Frankfurtski parlament
Frankfurtski parlament (Frankfurter Nationalversammlung, dobesedno Frankfurtski državni zbor) je bil prvi svobodno izvoljeni parlament vseh nemških dežel, vključno z nemško naseljenimi območji Avstro-Ogrske, izvoljen 1. maja 1848.
Novo!!: Liberalizem in Frankfurtski parlament · Poglej več »
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Novo!!: Liberalizem in Franklin Delano Roosevelt · Poglej več »
Friedrich Hayek
Friedrich A. Hayek, rojen kor Friedrich August von Hayek (nem. ˈfʁiːdʁɪç ˈaʊ̯ɡʊst ˈhaɪ̯ɛk), avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof, * 8. maj 1899, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 23. marec 1992, Freiburg im Breisgau, Nemčija.
Novo!!: Liberalizem in Friedrich Hayek · Poglej več »
Fundamentalizem
Fundamentalizem je nazor, ki zahteva popolno privrženost načelom določene ideologije oz.
Novo!!: Liberalizem in Fundamentalizem · Poglej več »
Generalni stanovi
Otvoritev zadnjega zasedanja francoskih generalnih stanov v Versaillesu, 5. maj 1789 Generalni stanovi ali tudi splošni stanovi (francosko États généraux) je bila v Franciji starega režima zakonodajna skupščina vseh stanov kraljestva.
Novo!!: Liberalizem in Generalni stanovi · Poglej več »
Geto
Vrata v Krakovski geto na Poljskem Géto prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-judovska uličica.
Novo!!: Liberalizem in Geto · Poglej več »
Globalizacija
Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.
Novo!!: Liberalizem in Globalizacija · Poglej več »
Gregor Žerjav
Gregor Žerjav, včasih zapisan tudi kot Žerjal, slovenski in jugoslovanski pravnik in liberalni politik, * 14. november 1882, Lož, † 27. junij 1929, Poljče.
Novo!!: Liberalizem in Gregor Žerjav · Poglej več »
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Novo!!: Liberalizem in Humanizem · Poglej več »
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Novo!!: Liberalizem in Ilirske province · Poglej več »
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Novo!!: Liberalizem in Immanuel Kant · Poglej več »
Ivan Hribar
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.
Novo!!: Liberalizem in Ivan Hribar · Poglej več »
Ivan Prijatelj
Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.
Novo!!: Liberalizem in Ivan Prijatelj · Poglej več »
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Novo!!: Liberalizem in Ivan Tavčar · Poglej več »
James Madison
James Madison, ameriški politik, * 16. marec 1751, Port Conway, Virginija, † 28. junij 1836, Montpelier, Virginija.
Novo!!: Liberalizem in James Madison · Poglej več »
Janko Kersnik
Janko Kersník, slovenski pisatelj, politik in notar, * 4. september 1852, Brdo pri Lukovici, † 28. julij 1897, Ljubljana.
Novo!!: Liberalizem in Janko Kersnik · Poglej več »
Jean-Baptiste Say
Jean-Baptiste Say, francoski ekonomist in poslovnež, * 5. januar 1767, † 15. november 1832.
Novo!!: Liberalizem in Jean-Baptiste Say · Poglej več »
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Novo!!: Liberalizem in Jean-Jacques Rousseau · Poglej več »
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Liberalizem in John Locke · Poglej več »
John Maynard Keynes
John Maynard Keynes, 1.
Novo!!: Liberalizem in John Maynard Keynes · Poglej več »
John Stuart Mill
John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.
Novo!!: Liberalizem in John Stuart Mill · Poglej več »
Josip Vidmar
Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.
Novo!!: Liberalizem in Josip Vidmar · Poglej več »
Josip Vošnjak
Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M.Dravinjski) slovenski politik, zdravnik in pisatelj, * 4. januar 1834, Šoštanj, † 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici.
Novo!!: Liberalizem in Josip Vošnjak · Poglej več »
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Novo!!: Liberalizem in Julijska revolucija · Poglej več »
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Novo!!: Liberalizem in Kapitalizem · Poglej več »
Karel I. Angleški
Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.
Novo!!: Liberalizem in Karel I. Angleški · Poglej več »
Klasična ekonomija
Klasična ekonomija, klasična politična ekonomija ali Smithovska ekonomija je šola v politični ekonomiji, ki je bila v razcvetu zlasti v Veliki Britaniji v poznem 18.
Novo!!: Liberalizem in Klasična ekonomija · Poglej več »
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Liberalizem in Klemens Wenzel von Metternich · Poglej več »
Klerikalizem
Klerikalízem je težnja za uveljavitev klera (cerkvenih dostojanstvenikov) v družbenem in političnem življenju skupnosti izven področja verskega učenja.
Novo!!: Liberalizem in Klerikalizem · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Liberalizem in Komunizem · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Dachau
Koncentracijsko taborišče Dachau Koncentracijsko taborišče Dachau (KZ Dachau) je bilo nemško taborišče v mestu Dachau, okoli 20 km severno od Münchna.
Novo!!: Liberalizem in Koncentracijsko taborišče Dachau · Poglej več »
Konservatizem
Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.
Novo!!: Liberalizem in Konservatizem · Poglej več »
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Novo!!: Liberalizem in Kraljevina Anglija · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Liberalizem in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Ločitev
Ločitev je prekinitev/razveza zakonske zveze, prekinitev/preureditev zakonskih dolžnosti in odgovornosti.
Novo!!: Liberalizem in Ločitev · Poglej več »
Lojze Ude starejši
Spominski napis na njegovem bivališču v Tržiču Lojze Udé, slovenski pravnik, publicist, zgodovinar in strokovnjak za narodnostna vprašanja, * 18. junij 1896, Križe, † 27. februar 1982, Mali Lošinj, Hrvaška.
Novo!!: Liberalizem in Lojze Ude starejši · Poglej več »
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Novo!!: Liberalizem in Majniška deklaracija (1917) · Poglej več »
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Novo!!: Liberalizem in Mark Avrelij · Poglej več »
Metrični sistem enot
ZDA).
Novo!!: Liberalizem in Metrični sistem enot · Poglej več »
Mladoslovenci
Mladoslovenci so politična smer ter tabor v šestdesetih ter na začetku sedemdesetih let 19.
Novo!!: Liberalizem in Mladoslovenci · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Liberalizem in Nacionalsocializem · Poglej več »
Nagodetov proces
Obtoženci med branjem obtožnice Nagodetov proces je politični proces slovenske oblasti pod vodstvom Komunistične partije Slovenije (KPS) proti predvojnim simpatizerjem in medvojnim zaveznikom partizanskega gibanja.
Novo!!: Liberalizem in Nagodetov proces · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Liberalizem in Napoleon III. · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Liberalizem in Napoleonske vojne · Poglej več »
New Deal
New Deal (v slovenščini prevedeno kot Novi dogovor) je bil niz programov, projektov javnih del, finančnih reform in predpisov, ki jih je sprejel ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt v Združenih državah Amerike med letoma 1933 in 1939.
Novo!!: Liberalizem in New Deal · Poglej več »
Novejša zgodovina
Novêjša zgodovína je najnovejše zgodovinsko obdobje, ki se začne leta 1918 s koncem 1. svetovne vojne (konec novega veka) in ga dalje razdelimo tudi na.
Novo!!: Liberalizem in Novejša zgodovina · Poglej več »
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Novo!!: Liberalizem in Novi vek · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: Liberalizem in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Liberalizem in Osvobodilna fronta · Poglej več »
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Liberalizem in Otto von Bismarck · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Liberalizem in Pariz · Poglej več »
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Novo!!: Liberalizem in Patriarhat · Poglej več »
Politični spekter
Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.
Novo!!: Liberalizem in Politični spekter · Poglej več »
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Novo!!: Liberalizem in Protireformacija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Liberalizem in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Liberalizem in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Liberalizem in Reformacija · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Liberalizem in Renesansa · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: Liberalizem in Republika · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Liberalizem in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Liberalizem in Ruski imperij · Poglej več »
Sedem svobodnih umetnosti
Sedem svobodnih umetnosti ali lat.
Novo!!: Liberalizem in Sedem svobodnih umetnosti · Poglej več »
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Novo!!: Liberalizem in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »
Skepticizem
Skepticizem je večpomenski pojem, povezan z dvomi o resničnost trditev.
Novo!!: Liberalizem in Skepticizem · Poglej več »
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Novo!!: Liberalizem in Slovenski narod (časnik) · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Liberalizem in Socializem · Poglej več »
Socialna država
Socialna država je država, ki si za cilj postavlja socialno varnost in socialno pravičnost za vse svoje prebivalce.
Novo!!: Liberalizem in Socialna država · Poglej več »
Socialna liberalna stranka
Socialna liberalna stranka (LS, skrajšano ime Slovenski liberalci) je izvenparlamentarna politična stranka iz Slovenije.
Novo!!: Liberalizem in Socialna liberalna stranka · Poglej več »
Socialni liberalizem
Socialni liberalizem je prepričanje, da bi liberalizem moral vključevati socialno pravičnost.
Novo!!: Liberalizem in Socialni liberalizem · Poglej več »
Staroslovenci
Janez Bleiweis v svojem kabinetu Staroslovenci so bili politična smer in tabor v slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdestih letih 19.
Novo!!: Liberalizem in Staroslovenci · Poglej več »
Strpnost
Toleranca (strpnost) je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših.
Novo!!: Liberalizem in Strpnost · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Liberalizem in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svoboda (razločitev)
Svoboda je lahko ime več glasil in organizacij.
Novo!!: Liberalizem in Svoboda (razločitev) · Poglej več »
Svoboda govora
website.
Novo!!: Liberalizem in Svoboda govora · Poglej več »
Taborsko gibanje
Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.
Novo!!: Liberalizem in Taborsko gibanje · Poglej več »
Terorizem
Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.
Novo!!: Liberalizem in Terorizem · Poglej več »
Thomas Hobbes
Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.
Novo!!: Liberalizem in Thomas Hobbes · Poglej več »
Thomas Paine
Thomas Paine, angleško-ameriški carinik, politik, pisatelj in politični filozof, * 29. januar 1737, Thetford, Norfolk, Združeno kraljestvo, † 8. junij 1809, New York, ZDA.
Novo!!: Liberalizem in Thomas Paine · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Liberalizem in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Novo!!: Liberalizem in Ustava · Poglej več »
Ustava Združenih držav Amerike
Ustava Združenih držav Amerike je vrhovni zakon Združenih držav.
Novo!!: Liberalizem in Ustava Združenih držav Amerike · Poglej več »
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Novo!!: Liberalizem in Ustavna monarhija · Poglej več »
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Novo!!: Liberalizem in Velika gospodarska kriza · Poglej več »
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Novo!!: Liberalizem in Versailles · Poglej več »
Verska svoboda
Vérska svobôda ali svoboda verovanja je družbeno načelo.
Novo!!: Liberalizem in Verska svoboda · Poglej več »
Vidovdanska ustava
Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).
Novo!!: Liberalizem in Vidovdanska ustava · Poglej več »
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Novo!!: Liberalizem in Vladarska rodbina · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Liberalizem in Vladimir Lenin · Poglej več »
Vojaška hunta
Vojaška hunta (tudi vojaška diktatura) je vrsta vladavine, ko državo vodi skupina vojaških poveljnikov.
Novo!!: Liberalizem in Vojaška hunta · Poglej več »
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Novo!!: Liberalizem in Vzhodna Evropa · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Liberalizem in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Novo!!: Liberalizem in Zedinjena Slovenija · Poglej več »
