Podobnosti med Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva
Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva še 54 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Aleksej IV. Angel, Aleksej V. Dukas, Alp Arslan, Anatolija, Arkadij, Armenija, Avari, Balkan, Bazilij II., Bazilisk (bizantinski cesar), Bitka pri Manzikertu, Bonifacij I. Montferraški, Bospor, Donava, Drugi nicejski koncil, Enrico Dandolo, Evfrat, Filip Švabski, Grški ogenj, Hagija Sofija, Heraklij, Ikonoklazem, Ivan II. Komnen, Jeruzalem, Justinijan I., Kartagina (občina), Konstantin I. Veliki, Konstantinopelski hipodrom, Konstantinopelsko obzidje, ..., Latinsko cesarstvo, Leon III. Izavrijec, Manuel I. Komnen, Mehmed II. Osvajalec, Mihael VIII. Paleolog, Mozaik, Nikejsko cesarstvo, Osmansko cesarstvo, Pečenegi, Roman IV. Diogen, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, Slovani, Teodozij I., Tervel, Trakija, Trapezundsko cesarstvo, Valens, Varjagi, Velika shizma, Vizigoti, Vladimir I. Kijevski, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zenon (bizantinski cesar). Razširi indeks (24 več) »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Konstantinopel · Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Aleksej IV. Angel
Aleksej IV.
Aleksej IV. Angel in Konstantinopel · Aleksej IV. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Aleksej V. Dukas
Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Aleksej V. Dukas in Konstantinopel · Aleksej V. Dukas in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15. december 1072.
Alp Arslan in Konstantinopel · Alp Arslan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Konstantinopel · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Arkadij in Konstantinopel · Arkadij in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Armenija in Konstantinopel · Armenija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Avari
Brez opisa.
Avari in Konstantinopel · Avari in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Konstantinopel · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Bazilij II. in Konstantinopel · Bazilij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki. Invazija, ki je bila ena od največjih vojaških operacij v pozni antiki, se je končala s katastrofalnim porazom. Na oblast je prišel leta 475 v zaroti cesarice Verine, ki je izkoristila nepriljubljenost cesarja Zenona. Zenon je pobegnil iz Konstantinopla. Bazilisk je med svojo kratko vladavino zaradi promoviranja miafizitizma, ki je bil v nasprotju z nicejsko veroizpovedjo, izgubil podporo Cerkve in prebivalcev Konstantinopla. Svoj položaj je poskušal zavarovati z imenovanjem zvestih privržencev na ključne državne položaje, s čimer se ni strinjalo mnogo pomembnih dvornih dostojanstvenikov in celo sestra Verina. Ko je Zenon poskušal ponovno priti na prestol, ni naletel na skoraj noben odpor. Vkorakal je v Konstantinopel ter ujel in ubil Baziliska in njegovo družino. Boj med Baziliskom in Zenonom je zmanjšal sposobnost Vzhodnega rimskega cesarstva, da bi preprečilo padec Zahodnega Rimskega cesarstva v začetku septembra 476. Ko je poglavar Herulov Odoaker odstavil zahodnega cesarja Romula Avgusta in poslal v Konstantinopel cesarske insignije, je Zenon ravno ponovno zasedel cesarski prestol. Razmere so ga prisilile k imenovanju Odoakerja za duxa Italije in Zahodno rimsko cesarstvo se je končalo.
Bazilisk (bizantinski cesar) in Konstantinopel · Bazilisk (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Bitka pri Manzikertu in Konstantinopel · Bitka pri Manzikertu in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Bonifacij I. Montferraški in Konstantinopel · Bonifacij I. Montferraški in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Bospor in Konstantinopel · Bospor in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Konstantinopel · Donava in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Drugi nicejski koncil
Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.
Drugi nicejski koncil in Konstantinopel · Drugi nicejski koncil in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Enrico Dandolo
Enrico Dandolo, 41.
Enrico Dandolo in Konstantinopel · Enrico Dandolo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Evfrat in Konstantinopel · Evfrat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Filip Švabski in Konstantinopel · Filip Švabski in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grški ogenj
Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.
Grški ogenj in Konstantinopel · Grški ogenj in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Hagija Sofija in Konstantinopel · Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Heraklij in Konstantinopel · Heraklij in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Ikonoklazem in Konstantinopel · Ikonoklazem in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Ivan II. Komnen in Konstantinopel · Ivan II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Jeruzalem in Konstantinopel · Jeruzalem in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Justinijan I. in Konstantinopel · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Kartagina (občina) in Konstantinopel · Kartagina (občina) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Konstantin I. Veliki in Konstantinopel · Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Konstantinopel in Konstantinopelski hipodrom · Konstantinopelski hipodrom in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje · Konstantinopelsko obzidje in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Konstantinopel in Latinsko cesarstvo · Latinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Konstantinopel in Leon III. Izavrijec · Leon III. Izavrijec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Konstantinopel in Manuel I. Komnen · Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Konstantinopel in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Konstantinopel in Mihael VIII. Paleolog · Mihael VIII. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Konstantinopel in Mozaik · Mozaik in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Konstantinopel in Nikejsko cesarstvo · Nikejsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Konstantinopel in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Konstantinopel in Pečenegi · Pečenegi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Konstantinopel in Roman IV. Diogen · Roman IV. Diogen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Konstantinopel in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Konstantinopel in Seldžuki · Seldžuki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Konstantinopel in Slovani · Slovani in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Konstantinopel in Teodozij I. · Teodozij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Tervel
Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.
Konstantinopel in Tervel · Tervel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Konstantinopel in Trakija · Trakija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Konstantinopel in Trapezundsko cesarstvo · Trapezundsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Konstantinopel in Valens · Valens in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Konstantinopel in Varjagi · Varjagi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Konstantinopel in Velika shizma · Velika shizma in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Konstantinopel in Vizigoti · Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije". Sprva pogan, se je veliko bojeval, si podredil uporna plemena ter v spopadih s sosedi razširil in utrdil meje države. Leta 989 se je poročil z bizantinsko princeso Ano in sprejel njeno vero. Začel je pokristjanjevati svoj narod in graditi zidane krščanske cerkve. S tem je Rusijo približal Evropi in jo vključil v bizantinsko kulturno območje. Za zasluge pokristjanjevanja ga je ruska pravoslavna Cerkev proglasila za svetnika. Po njem se imenuje jedrska podmornica.
Konstantinopel in Vladimir I. Kijevski · Vladimir I. Kijevski in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Konstantinopel in Vzhodna pravoslavna cerkev · Vzhodna pravoslavna cerkev in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Konstantinopel in Zenon (bizantinski cesar) · Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva
Konstantinopel 113 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 54, indeks Jaccard je 9.69% = 54 / (113 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: