Japonska in Zgodovina Japonske

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Japonska in Zgodovina Japonske

Japonska vs. Zgodovina Japonske

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu. Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Ainu

Pripadniki ljudstva Ainu, fotografija iz leta 1904 Ljudstvo Ainú je staroselsko ljudstvo Japonske, ki se je ohranilo na severu otoka Honšu in na najsevernejšem japonskem otoku Hokaido ter na ruskih Kurilskih otokih, otoku Sahalin in na jugu polotoka Kamčatka.

Ainu in Japonska · Ainu in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Anime

''Momotaro: Božanski morski ratnici'', prizor animeja iz leta 1945 je ročno narisana animacija ali računalniška animacija, ki izhaja iz Japonske.

Anime in Japonska · Anime in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Čangan

Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.

Japonska in Čangan · Zgodovina Japonske in Čangan · Poglej več »

Bošinska vojna

Samuraji iz klana Sacuma med bošinsko vojno. Fotografija Felice Beato Bošinska vojna (戊辰戦争 Boshin Sensō, "vojna zmajevega leta") je bila spopad med tokugavskim šogunatom in pristaši cesarja na Japonskem.

Bošinska vojna in Japonska · Bošinska vojna in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Budizem

Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).

Budizem in Japonska · Budizem in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Daimjo

''Obisk daimjojev.'' ilustracija iz okoli leta 1860 Daimjo (大名, daimjō) so bili močni japonski magnati, fevdalni gospodje, ki so od 10.

Daimjo in Japonska · Daimjo in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Dedžima

Dedžima (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi Cukišima (築島, »zgrajeni otok«), je bil umetni otok ob Nagasakiju na Japonskem, ki je služil kot trgovska postaja za Portugalce (1570 –1639) in nato Nizozemce (1641–1854). 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem obdobju Edo (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake. Dedžima, ki je obsegala 120 m × 75 m ali 9000 m², je nastala leta 1636 tako, da so izkopali kanal skozi majhen polotok in ga povezali s celino z majhnim mostom. Otok je zgradil Šogunat Tokugava, katerega izolacionistična politika je skušala ohraniti obstoječi družbenopolitični red tako, da je tujcem prepovedala vstop na Japonsko, medtem ko je večini Japoncev prepovedala odhod. Dedžima je nastanila portugalske trgovce in jih ločila od japonske družbe, medtem ko bi še vedno omogočala donosno trgovino z Zahodom. Po uporu večinoma katoliških spreobrnjencev so bili leta 1639 vsi Portugalci izgnani, Nizozemci pa so bili leta 1641 preseljeni v Dedžimo, čeprav pod strožjim nadzorom: javno izražanje krščanstva je bilo prepovedano, stiki med nizozemskimi in japonskimi trgovci pa strogo regulirani. Do sredine 19. stoletja so bili Nizozemci edini zahodnjaki z ekskluzivnim dostopom do japonskega blaga ter v manjši meri do družbe in kulture. Dedžima je posledično igrala ključno vlogo v japonskem gibanju rangaku (蘭學, »nizozemsko učenje«), organiziranem znanstvenem prizadevanju za učenje nizozemskega jezika, da bi razumeli zahodno znanost, medicino in tehnologijo. Po Kanagavski pogodbi leta 1854, ki je Japonsko v celoti odprla za zunanjo trgovino in diplomatske odnose, je bila Dedžima ukinjena in pozneje združena v mesto Nagasaki z melioracijo zemlje. Leta 1922 je bila »Nizozemska trgovska postaja Dedžima« označena za japonsko nacionalno zgodovinsko mesto in v 21. stoletju potekajo nenehna prizadevanja za obnovitev Dedžime kot otoka.

Dedžima in Japonska · Dedžima in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Dinastija Tang

Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.

Dinastija Tang in Japonska · Dinastija Tang in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Druga kitajsko-japonska vojna

Druga kitajsko-japonska vojna je potekala od 7.

Druga kitajsko-japonska vojna in Japonska · Druga kitajsko-japonska vojna in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Japonska · Druga svetovna vojna in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Gejša

Gejše (芸者) (/ˈɡeɪʃə/; japonsko), znana tudi kot geiko (芸子) (v Kjotu in Kanazavi) ali geigi (芸妓), so razred japonskih umetnic in zabavljačic, ki so usposobljene za tradicionalne japonske sloge uprizoritvenih umetnosti, kot so ples, glasba in petje, ter so izkušene sogovornice in voditeljice.

Gejša in Japonska · Gejša in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Heisei (obdobje)

Prva objava imena novega obdobja Heisei Obdobje Heisei, (tudi Heisei po Hepburnovem prečrkovanju), (japonsko: 平成時代), je bilo obdobje vladavine cesarja Akihita v zgodovini Japonske.

Heisei (obdobje) in Japonska · Heisei (obdobje) in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Hokaido

Hokaido (Hepburnovo prečrkovanje: Hokkaidō, japonsko: 北海道, ainujsko: Mosir, nekoč imenovan tudi Ezo, Jezo ali Jeso), je drugi največji japonski otok in njena največja prefektura.

Hokaido in Japonska · Hokaido in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Honšu

Honšu (dobesedno glavna dežela) je največji japonski otok.

Honšu in Japonska · Honšu in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Ikebana

Ureditev v slogu ''šoka ''40. ravnatelja šole ikebane Ikenobo, Sendža. Skica iz dela ''Soka Hjakki'' šole Šidžo (1820). Cvetlični aranžma v ''tokonomi'' (niša v tradicionalni japonski hiši) pred ''kakemonom'' (»visečim zvitkom«) Ikebana (生け花, »živeče cvetje«) je japonska umetnost aranžiranja cvetja, znana tudi kot Kado (華道, »pot cvetja«).

Ikebana in Japonska · Ikebana in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Jajoji

Ljudstvo Jajoj (弥生人 »Jajoj-džin«) je oznaka za ljudi, ki so živeli na ozemlju današnje Japonske v obdobju Jajoj.

Jajoji in Japonska · Jajoji in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Japonski obred pitja čaja

Japonski obred pitja čaja, tudi japonska čajna slovesnost (znana kot sadō/čadō (茶道, »Pot čaja«) ali čanoju (茶の湯) je japonska kulturna dejavnost, ki vključuje obredno pripravo in predstavitev čaja matča (抹茶), zelenega čaja v prahu, katerega postopek se imenuje temae (点前). Medtem ko je na Zahodu poznan kot »čajna slovesnost«, je v praksi le redko ceremonialen. Najpogosteje se čaj postreže družini, prijateljem in sodelavcem, verske in obredne konotacije so v zahodnih prostorih precenjene. Zen budizem je imel glavni vpliv na razvoj kulture japonskega čaja. Veliko redkeje japonska čajna praksa uporablja čaj iz listov, predvsem senča, prakso, znano kot senčadō (煎茶道, »pot senča«). Med srečanja ob čaju spadajo neformalna srečanja ob čaju (čakai (茶会, »druženje ob čaju«)) in uradna srečanja ob čaju (čadži (茶事, »dogodek ob čaju«)). Čakai je razmeroma preprost način gostoljubja, ki vključuje slaščice, redek čaj in morda lahek obrok. Čadži je veliko bolj formalno srečanje, ki običajno vključuje kaiseki obrok s hrano, ki mu sledijo slaščice, gost čaj in redek čaj. Čadži lahko traja do štiri ure.

Japonska in Japonski obred pitja čaja · Japonski obred pitja čaja in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Japonski paleolitik

Japonski paleolitik (旧石器時代 "kjusekki džidaj", tudi 先土器文化 "sendoki bunka" predkeramična kultura) je obdobje človeške poselitve japonskega otočja od približno 35.000-14.000 pr.

Japonska in Japonski paleolitik · Japonski paleolitik in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Japonsko otočje

Japonsko otočje (Nihon Retto) je skupina otokov, ki tvori državo Japonsko.

Japonska in Japonsko otočje · Japonsko otočje in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.

Japonska in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči · Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija

Ob koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle dve atomski jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki.

Japonska in Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija · Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Kabuki

Kabuki (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame.

Japonska in Kabuki · Kabuki in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Kami

Kami (japonsko: 神) so božanstva, duhovi, pojavi ali »svete moči«, ki jih častijo v šintoistični veri.

Japonska in Kami · Kami in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Kjoto

Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.

Japonska in Kjoto · Kjoto in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Kjušu

Kjušu je tretji največji japonski otok s površino 36.554 km2 in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov.

Japonska in Kjušu · Kjušu in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Kodžiki

Kodžiki (古事記, »Poročilo o starodavnih zadevah«, tudi Furukotofumi) je najstarejša razpoložljiva kronika na Japonskem.

Japonska in Kodžiki · Kodžiki in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Japonska in Konfucijanstvo · Konfucijanstvo in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Japonska in Krščanstvo · Krščanstvo in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Kurilsko otočje

Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.

Japonska in Kurilsko otočje · Kurilsko otočje in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Japonska in Ljudska republika Kitajska · Ljudska republika Kitajska in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Macuo Bašō

, japonski pesnik, * 1644, blizu kraja Ueno, Iga, Japonska, * 28. november 1694, Osaka.

Japonska in Macuo Bašō · Macuo Bašō in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Manga

Manga je japonska beseda, ki pomeni strip.

Japonska in Manga · Manga in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Minamoto no Joritomo

Minamoto no Joritomo, izvirno japonsko 源頼朝, ustanovitelj in prvi šogun japonskega šogunata Kamakura, * 1147, † 1199.

Japonska in Minamoto no Joritomo · Minamoto no Joritomo in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Murasaki Šikibu

Murasaki Šikibu (japonsko 紫 式部 / hepburn Murasaki Shikibu), japonska pisateljica in pesnica, * okoli 973, † okoli 1014 ali 1025.

Japonska in Murasaki Šikibu · Murasaki Šikibu in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Nagasaki

Nagasaki je mesto na Japonskem s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski prefekturi.

Japonska in Nagasaki · Nagasaki in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Napad na Pearl Harbor

Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih.

Japonska in Napad na Pearl Harbor · Napad na Pearl Harbor in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Nara (mesto)

Nara (奈良市, Nara-ši, japonsko) je glavno mesto prefekture Nara na Japonskem.

Japonska in Nara (mesto) · Nara (mesto) in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Nihon Šoki

Nihon Šoki (日本書紀, "japonske kronike") ali Nihongi (日本紀, "japonske kronike") je druga najstarejša knjiga klasične japonske zgodovine.

Japonska in Nihon Šoki · Nihon Šoki in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Asuka

Obdobje Asuka (飛鳥時代 Asuka džidaj) je obdobje v japonski zgodovini med letoma 538 in 710 (tudi med 592 in 645), čeprav se začetek obdobja lahko prekriva s predhodnim obdobjem Kofun.

Japonska in Obdobje Asuka · Obdobje Asuka in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Džomon

Obdobje džomonske kulture (縄文時代 "Džomon džidaj", po vzorcu vrvi, ki se je pojavljal na lončenini) je čas v japonski zgodovini med letoma 14.000 in 300 pr.

Japonska in Obdobje Džomon · Obdobje Džomon in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Edo

Obdobje Edo (江戸時代, Edo džidai) ali obdobje Tokugava (徳川時代, Tokugava džidai) je obdobje med letoma 1603 in 1867 v zgodovini Japonske, ko je bila Japonska pod oblastjo šogunata Tokugava in 300 regionalnih daimjojev v državi.

Japonska in Obdobje Edo · Obdobje Edo in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Jajoi

Obdobje Jajoi (弥生時代 "Jajoi džidaj") je železnodobno obdobje v japonski zgodovini s tradicionalnim trajanjem med leti 300 pr.

Japonska in Obdobje Jajoi · Obdobje Jajoi in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Kamakura

Obdobje Kamakura (鎌倉時代 "Kamakura džidaj") je obdobje v japonski zgodovini med letoma 1185 in 1333, ko državi vlada šogunat v Kamakuri.

Japonska in Obdobje Kamakura · Obdobje Kamakura in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Muromači

Obdobje Muromači (室町時代 Muromači džidaj tudi Obdobje Ašikaga) je obdobje v japonski zgodovini med približno letoma 1336 in 1573.

Japonska in Obdobje Muromači · Obdobje Muromači in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Nara

Obdobje Nara (奈良時代 Nara džidai) je obdobje v japonski zgodovini med leti 710 in 794.

Japonska in Obdobje Nara · Obdobje Nara in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Obdobje Reiva

Tajnik kabineta vlade Jošihide Suga (kasnejši predsednik vlade) predstavlja ime novega cesarskega obdobja Reiva na tiskovni konferenci Obdobje Reiva (japonsko: 令和時代; prečrkovanje po Hepburnu: Reiwa džidai) je trenutno obdobje po japonskem uradnem koledarju.

Japonska in Obdobje Reiva · Obdobje Reiva in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Otočje Rjukju

Otočje Rjukju tudi otoki Rjukju (琉球諸島 Rjukju-šoto), na Japonskem pogosteje Otočje Nansej (南西諸島 Nansej-šoto, "Jugozahodno otočje") ali Lok Rjukju (琉球弧 Rjukju-ko) je veriga japonskih otokov, ki se raztezajo od jugozahoda Kjušuja do Tajvana: Osumi, Tokara, Amami, Okinava, Otočje Sakišima z najjužnejšim otokom Jonaguni.

Japonska in Otočje Rjukju · Otočje Rjukju in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1964

Poletne olimpijske igre 1964 (uradno XVIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1964 v Tokiu na Japonskem.

Japonska in Poletne olimpijske igre 1964 · Poletne olimpijske igre 1964 in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Potres in cunami v Tohokuju (2011)

Potres in cunami v Tohokuju sta se zgodila 11.

Japonska in Potres in cunami v Tohokuju (2011) · Potres in cunami v Tohokuju (2011) in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Prefektura Nara

Prefektura Nara (奈良県, Nara-ken) je prefektura Japonske v regiji Kansai na otoku Honšu.

Japonska in Prefektura Nara · Prefektura Nara in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Princ in dvorne gospe

‎ Princ in dvorne gospe (v izvirniku 源氏物語, Gendži monogatari, hepburn Genji monogatari; torej dobesedno Pripoved o Gendžiju) je književno delo japonske pisateljice Murasaki Šikibu, napisano približno med letoma 1000 in 1008.

Japonska in Princ in dvorne gospe · Princ in dvorne gospe in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Prva kitajsko-japonska vojna

alt.

Japonska in Prva kitajsko-japonska vojna · Prva kitajsko-japonska vojna in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Japonska in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Rusko-japonska vojna

Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.

Japonska in Rusko-japonska vojna · Rusko-japonska vojna in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Sahalin

Sahalin je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji.

Japonska in Sahalin · Sahalin in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Sakoku

Sakoku (鎖国, dobesedno »priklenjena država«) je bila izolacionistična zunanja politika japonskega Šogunata Tokugava, v okviru katere so bili 265 let v obdobju Edo (od 1603 do 1868) odnosi in trgovina med Japonsko in drugimi državami resno omejeno in skoraj vsem tujim državljanom je bil prepovedan vstop na Japonsko, navadnim Japoncem pa je bilo prepovedano zapustiti državo.

Japonska in Sakoku · Sakoku in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Samuraj

Japonski samuraj v oklepu, okrog 1860. Fotografija Felice Beato Samuraji so bili bojevniki iz višjih družbenih slojev srednjeveške in zgodnje moderne Japonske.

Japonska in Samuraj · Samuraj in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Tajvan

Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Japonska in Tajvan · Tajvan in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Tojotomi Hidejoši

Tojotomi Hidejoši (豐臣 秀吉/豊臣 秀吉), japonski daimjo in politik obdobja Obdobje Sengoku, * 17. marec 1537, Nakamura (Nagoja), Japonska, † 18. september 1598, Kjoto, Japonska.

Japonska in Tojotomi Hidejoši · Tojotomi Hidejoši in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Tokio

Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.

Japonska in Tokio · Tokio in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Tokugava Iejasu

Tokugava Iejasu (徳川 家康; * 31. januar 1543 na gradu Okazaki; † 1. junij 1616 v Sumpu, danes Kanagava) je bil ustanovitelj šogunata Tokugava na Japonskem in velja poleg Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija kot tretji list deteljice združiteljev fevdalne Japonske.

Japonska in Tokugava Iejasu · Tokugava Iejasu in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Trojni pakt

Trojni pakt je bil politični sporazum, ki so ga 27.

Japonska in Trojni pakt · Trojni pakt in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Ukijo-e

Ukijo-e je smer v japonske umetnosti, ki je cvetela od 17.

Japonska in Ukijo-e · Ukijo-e in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Veliki potres v Kantoju (1923)

Veliki potres v Kantoju (関東大地震, Kantō dai-džišin; Kantō ō-džšin) je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku Honšu ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC).

Japonska in Veliki potres v Kantoju (1923) · Veliki potres v Kantoju (1923) in Zgodovina Japonske · Poglej več »

Zen budizem

budizma zen. Zen je šola mahajana budizma, v kitajskem jeziku znana kot čán.

Japonska in Zen budizem · Zen budizem in Zgodovina Japonske · Poglej več »