Podobnosti med Japonska in Obdobje Edo
Japonska in Obdobje Edo še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Bunraku, Daimjo, Dedžima, Fudži, Fusuma, Gejša, Japonski obred pitja čaja, Kabuki, Kami, Kanazava, Kandži, Kanto, Kjušu, Kodžiki, Konfucijanstvo, Krščanstvo, Kurilsko otočje, Macuo Bašō, Nihon Šoki, Obnova Meidži, Osaka, Otočje Rjukju, Sahalin, Sakoku, Samuraj, Tojotomi Hidejoši, Tokio, Tokugava Iejasu, Ukijo-e, Utagava Hirošige, ..., Zgodovina Japonske. Razširi indeks (1 več) »
Bunraku
Bunraku (文楽) (znano tudi kot Ningjō džōruri (人形浄瑠璃)) je oblika tradicionalnega japonskega lutkovnega gledališča, ustanovljenega v Osaki v začetku 17.
Bunraku in Japonska · Bunraku in Obdobje Edo ·
Daimjo
''Obisk daimjojev.'' ilustracija iz okoli leta 1860 Daimjo (大名, daimjō) so bili močni japonski magnati, fevdalni gospodje, ki so od 10.
Daimjo in Japonska · Daimjo in Obdobje Edo ·
Dedžima
Dedžima (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi Cukišima (築島, »zgrajeni otok«), je bil umetni otok ob Nagasakiju na Japonskem, ki je služil kot trgovska postaja za Portugalce (1570 –1639) in nato Nizozemce (1641–1854). 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem obdobju Edo (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake. Dedžima, ki je obsegala 120 m × 75 m ali 9000 m², je nastala leta 1636 tako, da so izkopali kanal skozi majhen polotok in ga povezali s celino z majhnim mostom. Otok je zgradil Šogunat Tokugava, katerega izolacionistična politika je skušala ohraniti obstoječi družbenopolitični red tako, da je tujcem prepovedala vstop na Japonsko, medtem ko je večini Japoncev prepovedala odhod. Dedžima je nastanila portugalske trgovce in jih ločila od japonske družbe, medtem ko bi še vedno omogočala donosno trgovino z Zahodom. Po uporu večinoma katoliških spreobrnjencev so bili leta 1639 vsi Portugalci izgnani, Nizozemci pa so bili leta 1641 preseljeni v Dedžimo, čeprav pod strožjim nadzorom: javno izražanje krščanstva je bilo prepovedano, stiki med nizozemskimi in japonskimi trgovci pa strogo regulirani. Do sredine 19. stoletja so bili Nizozemci edini zahodnjaki z ekskluzivnim dostopom do japonskega blaga ter v manjši meri do družbe in kulture. Dedžima je posledično igrala ključno vlogo v japonskem gibanju rangaku (蘭學, »nizozemsko učenje«), organiziranem znanstvenem prizadevanju za učenje nizozemskega jezika, da bi razumeli zahodno znanost, medicino in tehnologijo. Po Kanagavski pogodbi leta 1854, ki je Japonsko v celoti odprla za zunanjo trgovino in diplomatske odnose, je bila Dedžima ukinjena in pozneje združena v mesto Nagasaki z melioracijo zemlje. Leta 1922 je bila »Nizozemska trgovska postaja Dedžima« označena za japonsko nacionalno zgodovinsko mesto in v 21. stoletju potekajo nenehna prizadevanja za obnovitev Dedžime kot otoka.
Dedžima in Japonska · Dedžima in Obdobje Edo ·
Fudži
Gora Fudži (napačno imenovana tudi Fudžijama, japonsko 富士山 Fudži-san) je najvišja gora (3776 m) na Japonskem.
Fudži in Japonska · Fudži in Obdobje Edo ·
Fusuma
V japonski arhitekturi so fusuma (襖) navpično postavljene pravokotne plošče - stenske pregrade, ki lahko drsijo z ene strani na drugo, da na novo definirajo prostore hiše ali stanovanja, opravljajo pa tudi funkcijo vrat.
Fusuma in Japonska · Fusuma in Obdobje Edo ·
Gejša
Gejše (芸者) (/ˈɡeɪʃə/; japonsko), znana tudi kot geiko (芸子) (v Kjotu in Kanazavi) ali geigi (芸妓), so razred japonskih umetnic in zabavljačic, ki so usposobljene za tradicionalne japonske sloge uprizoritvenih umetnosti, kot so ples, glasba in petje, ter so izkušene sogovornice in voditeljice.
Gejša in Japonska · Gejša in Obdobje Edo ·
Japonski obred pitja čaja
Japonski obred pitja čaja, tudi japonska čajna slovesnost (znana kot sadō/čadō (茶道, »Pot čaja«) ali čanoju (茶の湯) je japonska kulturna dejavnost, ki vključuje obredno pripravo in predstavitev čaja matča (抹茶), zelenega čaja v prahu, katerega postopek se imenuje temae (点前). Medtem ko je na Zahodu poznan kot »čajna slovesnost«, je v praksi le redko ceremonialen. Najpogosteje se čaj postreže družini, prijateljem in sodelavcem, verske in obredne konotacije so v zahodnih prostorih precenjene. Zen budizem je imel glavni vpliv na razvoj kulture japonskega čaja. Veliko redkeje japonska čajna praksa uporablja čaj iz listov, predvsem senča, prakso, znano kot senčadō (煎茶道, »pot senča«). Med srečanja ob čaju spadajo neformalna srečanja ob čaju (čakai (茶会, »druženje ob čaju«)) in uradna srečanja ob čaju (čadži (茶事, »dogodek ob čaju«)). Čakai je razmeroma preprost način gostoljubja, ki vključuje slaščice, redek čaj in morda lahek obrok. Čadži je veliko bolj formalno srečanje, ki običajno vključuje kaiseki obrok s hrano, ki mu sledijo slaščice, gost čaj in redek čaj. Čadži lahko traja do štiri ure.
Japonska in Japonski obred pitja čaja · Japonski obred pitja čaja in Obdobje Edo ·
Kabuki
Kabuki (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame.
Japonska in Kabuki · Kabuki in Obdobje Edo ·
Kami
Kami (japonsko: 神) so božanstva, duhovi, pojavi ali »svete moči«, ki jih častijo v šintoistični veri.
Japonska in Kami · Kami in Obdobje Edo ·
Kanazava
Kanazava (金沢市, Kanazava-ši) je glavno mesto prefekture Išikava na Japonskem.
Japonska in Kanazava · Kanazava in Obdobje Edo ·
Kandži
Zapis besede Kanji s kandži pismenkami so sprejete logogramske kitajske črke, ki se uporabljajo v japonskem sistemu pisanja.
Japonska in Kandži · Kandži in Obdobje Edo ·
Kanto
Regija Kanto Šindžuku, Tokio Kanto (関東地方) je japonska regija na največjem japonskem otoku Honšu.
Japonska in Kanto · Kanto in Obdobje Edo ·
Kjušu
Kjušu je tretji največji japonski otok s površino 36.554 km2 in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov.
Japonska in Kjušu · Kjušu in Obdobje Edo ·
Kodžiki
Kodžiki (古事記, »Poročilo o starodavnih zadevah«, tudi Furukotofumi) je najstarejša razpoložljiva kronika na Japonskem.
Japonska in Kodžiki · Kodžiki in Obdobje Edo ·
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Japonska in Konfucijanstvo · Konfucijanstvo in Obdobje Edo ·
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Japonska in Krščanstvo · Krščanstvo in Obdobje Edo ·
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Japonska in Kurilsko otočje · Kurilsko otočje in Obdobje Edo ·
Macuo Bašō
, japonski pesnik, * 1644, blizu kraja Ueno, Iga, Japonska, * 28. november 1694, Osaka.
Japonska in Macuo Bašō · Macuo Bašō in Obdobje Edo ·
Nihon Šoki
Nihon Šoki (日本書紀, "japonske kronike") ali Nihongi (日本紀, "japonske kronike") je druga najstarejša knjiga klasične japonske zgodovine.
Japonska in Nihon Šoki · Nihon Šoki in Obdobje Edo ·
Obnova Meidži
Kjota v Tokio Obnova Meidži (japonsko 明治維新; Meidži išin, znana tudi kot samo revolucija ali obnova) je bila serija dogodkov, ki so vodili do temeljitih sprememb v politični in družbeni zgradbi do tedaj še fevdalno urejene in od večine ostalega sveta izolirane Japonske.
Japonska in Obnova Meidži · Obdobje Edo in Obnova Meidži ·
Osaka
Osaka (Ōsaka) je velemesto na Japonskem, prestolnica istoimenske prefekture v regiji Kansai, ki leži ob Osaškem zalivu na jugozahodu otoka Honšu.
Japonska in Osaka · Obdobje Edo in Osaka ·
Otočje Rjukju
Otočje Rjukju tudi otoki Rjukju (琉球諸島 Rjukju-šoto), na Japonskem pogosteje Otočje Nansej (南西諸島 Nansej-šoto, "Jugozahodno otočje") ali Lok Rjukju (琉球弧 Rjukju-ko) je veriga japonskih otokov, ki se raztezajo od jugozahoda Kjušuja do Tajvana: Osumi, Tokara, Amami, Okinava, Otočje Sakišima z najjužnejšim otokom Jonaguni.
Japonska in Otočje Rjukju · Obdobje Edo in Otočje Rjukju ·
Sahalin
Sahalin je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji.
Japonska in Sahalin · Obdobje Edo in Sahalin ·
Sakoku
Sakoku (鎖国, dobesedno »priklenjena država«) je bila izolacionistična zunanja politika japonskega Šogunata Tokugava, v okviru katere so bili 265 let v obdobju Edo (od 1603 do 1868) odnosi in trgovina med Japonsko in drugimi državami resno omejeno in skoraj vsem tujim državljanom je bil prepovedan vstop na Japonsko, navadnim Japoncem pa je bilo prepovedano zapustiti državo.
Japonska in Sakoku · Obdobje Edo in Sakoku ·
Samuraj
Japonski samuraj v oklepu, okrog 1860. Fotografija Felice Beato Samuraji so bili bojevniki iz višjih družbenih slojev srednjeveške in zgodnje moderne Japonske.
Japonska in Samuraj · Obdobje Edo in Samuraj ·
Tojotomi Hidejoši
Tojotomi Hidejoši (豐臣 秀吉/豊臣 秀吉), japonski daimjo in politik obdobja Obdobje Sengoku, * 17. marec 1537, Nakamura (Nagoja), Japonska, † 18. september 1598, Kjoto, Japonska.
Japonska in Tojotomi Hidejoši · Obdobje Edo in Tojotomi Hidejoši ·
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Japonska in Tokio · Obdobje Edo in Tokio ·
Tokugava Iejasu
Tokugava Iejasu (徳川 家康; * 31. januar 1543 na gradu Okazaki; † 1. junij 1616 v Sumpu, danes Kanagava) je bil ustanovitelj šogunata Tokugava na Japonskem in velja poleg Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija kot tretji list deteljice združiteljev fevdalne Japonske.
Japonska in Tokugava Iejasu · Obdobje Edo in Tokugava Iejasu ·
Ukijo-e
Ukijo-e je smer v japonske umetnosti, ki je cvetela od 17.
Japonska in Ukijo-e · Obdobje Edo in Ukijo-e ·
Utagava Hirošige
Utagava Hirošige (japonščina 歌川 広重), rojen Andō Tokutarō(安藤 徳太郎; 1797 – 12. oktober 1858), je bil Japonski ukijo-e umetnik, ki velja za zadnjega velikega mojstra te tradicije.
Japonska in Utagava Hirošige · Obdobje Edo in Utagava Hirošige ·
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Japonska in Zgodovina Japonske · Obdobje Edo in Zgodovina Japonske ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Japonska in Obdobje Edo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Japonska in Obdobje Edo
Primerjava med Japonska in Obdobje Edo
Japonska 199 odnose, medtem ko je Obdobje Edo 66. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 11.70% = 31 / (199 + 66).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Japonska in Obdobje Edo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: