Podobnosti med Iran in Zgodovina Irana
Iran in Zgodovina Irana še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Abas I. Veliki, Abasidi, Aleksander Veliki, Asirija, Azerbajdžan, Šah (vladar), Šahname, Šahri Sohte, Širaz, Bagdad, Darej I., Džingiskan, Egipt, Firduzi, Helenistično obdobje, Herat, Indija, Islam, Kaspijsko jezero, Kir II., Kserks I., Mohamed Reza Pahlavi, Nafta, Omar Hajam, Pasargad, Perzepolis, Ruholah Musavi Homeini, Samarkand, Sasanidsko cesarstvo, Satrapija, ..., Selevkidsko cesarstvo, Suza, Perzija, Tabriz, Teheran, Timur Lenk, Turkmenistan, Umetnost, Zaratustrstvo. Razširi indeks (8 več) »
Abas I. Veliki
Abas I. Veliki Abas I. Veliki, perzijski šah, * 27. januar, 1571, Herat, Afganistan, † 19. januar, 1629, Mazandaran, Perzija.
Abas I. Veliki in Iran · Abas I. Veliki in Zgodovina Irana ·
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Abasidi in Iran · Abasidi in Zgodovina Irana ·
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Aleksander Veliki in Iran · Aleksander Veliki in Zgodovina Irana ·
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Asirija in Iran · Asirija in Zgodovina Irana ·
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Azerbajdžan in Iran · Azerbajdžan in Zgodovina Irana ·
Šah (vladar)
Šah (shah, perzijsko شاه - kralj; iz besede khshatra) je bil perzijski vladarski naslov, ki so ga uporabljali v Perziji (danes Iran) in v Perzijskem kraljestvu.
Šah (vladar) in Iran · Šah (vladar) in Zgodovina Irana ·
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Šahname in Iran · Šahname in Zgodovina Irana ·
Šahri Sohte
Šahri Sohte (Shahr-e Sūkhté, perz. شهر سوخته, kar pomeni »požgano mesto«), tudi Shahr-e Sukhteh in shahr-i Shōkhta, je arheološko najdišče iz bronaste dobe in predstavlja obsežno urbano naselje, povezano s Jiroftsko kulturo.
Šahri Sohte in Iran · Šahri Sohte in Zgodovina Irana ·
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Širaz in Iran · Širaz in Zgodovina Irana ·
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Bagdad in Iran · Bagdad in Zgodovina Irana ·
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Darej I. in Iran · Darej I. in Zgodovina Irana ·
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Džingiskan in Iran · Džingiskan in Zgodovina Irana ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Iran · Egipt in Zgodovina Irana ·
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta. Rodil se je v neki vasi blizu Tusa v Velikem Korasanu, danes iranska pokrajina Razavi Korasan. Njegov oče je bil bogat posestnik in pobožen musliman. Firduzijev veliki ep Šahname, ki mu je posvetil več kot 35 let, je bil izvirno napisan za predstavitev samanidskim princem Korasana, ki so bili pobudniki ponovnega razcveta iranske kulturne tradicije po arabski osvojitvi v 7. stoletju. Ko mu je bilo 23 let, je našel knjigo Šahname (Knjiga kraljev), ki jo je napisal Abu-Mansur Almoamari. Knjiga ni bila v pesniški obliki. Vsebovala je starejše različice, ki jih je naročil Abu-Mansur ibn Abdol-Razah. Odkritje te knjige je pomenilo usodni preobrat v pesnikovem življenju. Svojo različico Knjige kraljev je začel pisati leta 977, še v dobi samanidske dinastije. Za časa njegovega življenja in pisanja knjige je ozemlja samanidske dinastije zavzel gaznavidski imperij. Po tridesetih letih težkega dela je končal pesnitev. Dve ali tri leta kasneje je odšel v glavno mesto gaznavidskega imperija, da bi predstavil knjigo kralju. V srednjeveških besedilih je več zgodb, ki opisujejo nezanimanje novega kralja sultana Mahmuda Gaznija za Firduzija in njegovo življenjsko delo. Mahmud je obljubil Firduziju 1 dinar za vsako dvostičje, zapisano v Knjigi kraljev (60.000 dinarjev), vendar je kasneje obljubo preklical in mu podaril dirhame (20.000 dirhamov), ki so bili v tem času veliko manj vredni od dinarjev. 1 dinar je bil 100 dirhamov. Nekateri menijo, da je na to sultanovo podlo odločitev vplivala ljubosumnost drugih pesnikov na kraljevem dvoru. Dogodek je ohrabril Firduzijeve sovražnike na dvoru. Firduzi je zavrnil denar in ga je po nekaterih pričevanjih podaril ubogemu prodajalcu vina. Nekaj časa je bival v pokrajinah Sistan in Mazandaran, na zadnje pa se je strt in ogorčen vrnil v Tus. Napisal je pesnitev za kralja. Bila je dolga in jezna pesem, bolj podobna kletvi, in se je končala z besedami: »Nebeško maščevanje ne bo pozabilo. Z mojimi ognjenimi besedami bo uplašila trinoga in ta se bo tresel zaradi pesnikove jeze.« Tusu Verjamemo, da je Firduzi umrl leta 1020 v 90. letu v revščini, zagrenjen zaradi kraljevega omalovaževanja. Bil pa je popolnoma prepričan o uspehu in slavi svojega dela, kar se še posebej vidi v zadnjih vrsticah knjige. Ena zgodba pripoveduje, da je Mahmud poslal obljubljeni znesek v Firduzijevo vas, a je umrl po prihodu sela nekaj ur kasneje. Darilo so potem dali njegovi hčeri, ker je njegov sin umrl pred njim v 37. letu starosti. Hči je zavrnila denar in tako je Firduzijeva Knjiga kraljev postala nesmrtna. Kasneje je kralj ukazal, naj denar uporabijo za popravilo gostišča na poti od Merva v Tus z imenom »Robat Čaheh«, ki bi spominjalo na pesnika. Gostišče je danes v ruševinah, vendar še vedno obstaja. Nekateri viri navajajo, da je Firduzijeva hčer nasledila očetov težko zaslužen denar in je zgradila nov in močan most z lepim kamnitim prenočiščem za popotnike, ki naj bi se spočili in si pripovedovali zgodbe. Firduzija so pokopali na dvorišču njegovega doma, kjer je zdaj njegov mavzolej. V njegov spomin so ga zgradili leta 1925 med vladanjem šaha Reze Pahlavija. Kategorija:Rojeni leta 935 Kategorija:Umrli leta 1020 Kategorija:Perzijski pesniki Kategorija:Perzijska književnost.
Firduzi in Iran · Firduzi in Zgodovina Irana ·
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Helenistično obdobje in Iran · Helenistično obdobje in Zgodovina Irana ·
Herat
Herāt (perzijsko هرات) je mesto v zahodnem Afganistanu in je glavno mesto istoimenske province.
Herat in Iran · Herat in Zgodovina Irana ·
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Indija in Iran · Indija in Zgodovina Irana ·
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Iran in Islam · Islam in Zgodovina Irana ·
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Iran in Kaspijsko jezero · Kaspijsko jezero in Zgodovina Irana ·
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Iran in Kir II. · Kir II. in Zgodovina Irana ·
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Iran in Kserks I. · Kserks I. in Zgodovina Irana ·
Mohamed Reza Pahlavi
Mohamed Reza Pahlavi (perzijsko محمدرضا شاه پهلوی), iranski šah, * 26. oktober 1919, Teheran, Perzija (danes Iran), † 27. julij 1980, Kairo, Egipt.
Iran in Mohamed Reza Pahlavi · Mohamed Reza Pahlavi in Zgodovina Irana ·
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Iran in Nafta · Nafta in Zgodovina Irana ·
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Iran in Omar Hajam · Omar Hajam in Zgodovina Irana ·
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Iran in Pasargad · Pasargad in Zgodovina Irana ·
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Iran in Perzepolis · Perzepolis in Zgodovina Irana ·
Ruholah Musavi Homeini
Ruholah Musavi Homeini, bolj znan kot ajatola Homeini, iranski verski in politični voditelj, * 17. maj 1900 ali 22. september 1902, Homein, Iran, † 3. junij 1989, Teheran.
Iran in Ruholah Musavi Homeini · Ruholah Musavi Homeini in Zgodovina Irana ·
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Iran in Samarkand · Samarkand in Zgodovina Irana ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Iran in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Zgodovina Irana ·
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr. n. št.). Na čelu satrapije je bil satrap, ki je skrbel za upravo in finance.
Iran in Satrapija · Satrapija in Zgodovina Irana ·
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Iran in Selevkidsko cesarstvo · Selevkidsko cesarstvo in Zgodovina Irana ·
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Iran in Suza, Perzija · Suza, Perzija in Zgodovina Irana ·
Tabriz
Tabriz (Təbriz, Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu in ena od zgodovinskih prestolnic Irana.
Iran in Tabriz · Tabriz in Zgodovina Irana ·
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Iran in Teheran · Teheran in Zgodovina Irana ·
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Iran in Timur Lenk · Timur Lenk in Zgodovina Irana ·
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Iran in Turkmenistan · Turkmenistan in Zgodovina Irana ·
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Iran in Umetnost · Umetnost in Zgodovina Irana ·
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Iran in Zgodovina Irana imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Iran in Zgodovina Irana
Primerjava med Iran in Zgodovina Irana
Iran 203 odnose, medtem ko je Zgodovina Irana 135. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 11.24% = 38 / (203 + 135).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Iran in Zgodovina Irana. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: