Iran in Sasanidsko cesarstvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Iran in Sasanidsko cesarstvo

Iran vs. Sasanidsko cesarstvo

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji. |conventional_long_name.

Afganistan

Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Afganistan in Iran · Afganistan in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Afrika in Iran · Afrika in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Ahemenidi

Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.

Ahemenidi in Iran · Ahemenidi in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Ahemenidsko cesarstvo in Iran · Ahemenidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Aleksander Veliki in Iran · Aleksander Veliki in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Iran · Armenija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Azerbajdžan

Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.

Azerbajdžan in Iran · Azerbajdžan in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Azija in Iran · Azija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Šahname

Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.

Šahname in Iran · Šahname in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Egipt in Iran · Egipt in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Firduzi

Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta. Rodil se je v neki vasi blizu Tusa v Velikem Korasanu, danes iranska pokrajina Razavi Korasan. Njegov oče je bil bogat posestnik in pobožen musliman. Firduzijev veliki ep Šahname, ki mu je posvetil več kot 35 let, je bil izvirno napisan za predstavitev samanidskim princem Korasana, ki so bili pobudniki ponovnega razcveta iranske kulturne tradicije po arabski osvojitvi v 7. stoletju. Ko mu je bilo 23 let, je našel knjigo Šahname (Knjiga kraljev), ki jo je napisal Abu-Mansur Almoamari. Knjiga ni bila v pesniški obliki. Vsebovala je starejše različice, ki jih je naročil Abu-Mansur ibn Abdol-Razah. Odkritje te knjige je pomenilo usodni preobrat v pesnikovem življenju. Svojo različico Knjige kraljev je začel pisati leta 977, še v dobi samanidske dinastije. Za časa njegovega življenja in pisanja knjige je ozemlja samanidske dinastije zavzel gaznavidski imperij. Po tridesetih letih težkega dela je končal pesnitev. Dve ali tri leta kasneje je odšel v glavno mesto gaznavidskega imperija, da bi predstavil knjigo kralju. V srednjeveških besedilih je več zgodb, ki opisujejo nezanimanje novega kralja sultana Mahmuda Gaznija za Firduzija in njegovo življenjsko delo. Mahmud je obljubil Firduziju 1 dinar za vsako dvostičje, zapisano v Knjigi kraljev (60.000 dinarjev), vendar je kasneje obljubo preklical in mu podaril dirhame (20.000 dirhamov), ki so bili v tem času veliko manj vredni od dinarjev. 1 dinar je bil 100 dirhamov. Nekateri menijo, da je na to sultanovo podlo odločitev vplivala ljubosumnost drugih pesnikov na kraljevem dvoru. Dogodek je ohrabril Firduzijeve sovražnike na dvoru. Firduzi je zavrnil denar in ga je po nekaterih pričevanjih podaril ubogemu prodajalcu vina. Nekaj časa je bival v pokrajinah Sistan in Mazandaran, na zadnje pa se je strt in ogorčen vrnil v Tus. Napisal je pesnitev za kralja. Bila je dolga in jezna pesem, bolj podobna kletvi, in se je končala z besedami: »Nebeško maščevanje ne bo pozabilo. Z mojimi ognjenimi besedami bo uplašila trinoga in ta se bo tresel zaradi pesnikove jeze.« Tusu Verjamemo, da je Firduzi umrl leta 1020 v 90. letu v revščini, zagrenjen zaradi kraljevega omalovaževanja. Bil pa je popolnoma prepričan o uspehu in slavi svojega dela, kar se še posebej vidi v zadnjih vrsticah knjige. Ena zgodba pripoveduje, da je Mahmud poslal obljubljeni znesek v Firduzijevo vas, a je umrl po prihodu sela nekaj ur kasneje. Darilo so potem dali njegovi hčeri, ker je njegov sin umrl pred njim v 37. letu starosti. Hči je zavrnila denar in tako je Firduzijeva Knjiga kraljev postala nesmrtna. Kasneje je kralj ukazal, naj denar uporabijo za popravilo gostišča na poti od Merva v Tus z imenom »Robat Čaheh«, ki bi spominjalo na pesnika. Gostišče je danes v ruševinah, vendar še vedno obstaja. Nekateri viri navajajo, da je Firduzijeva hčer nasledila očetov težko zaslužen denar in je zgradila nov in močan most z lepim kamnitim prenočiščem za popotnike, ki naj bi se spočili in si pripovedovali zgodbe. Firduzija so pokopali na dvorišču njegovega doma, kjer je zdaj njegov mavzolej. V njegov spomin so ga zgradili leta 1925 med vladanjem šaha Reze Pahlavija. Kategorija:Rojeni leta 935 Kategorija:Umrli leta 1020 Kategorija:Perzijski pesniki Kategorija:Perzijska književnost.

Firduzi in Iran · Firduzi in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Francija in Iran · Francija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Gorgan

Gorgan (tudi Esterābād) je mesto v severnem Iranu in prestolnica province oz.

Gorgan in Iran · Gorgan in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Herat

Herāt (perzijsko هرات) je mesto v zahodnem Afganistanu in je glavno mesto istoimenske province.

Herat in Iran · Herat in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Horezm

Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.

Horezm in Iran · Horezm in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Indija in Iran · Indija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Irak in Iran · Irak in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Isfahan

Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom. Metropolitanska regija Isfahan ima 3.430.353 prebivalcev in je leta 2006 postala po velikosti druga metropolitanska regija za Tehranom. Mesta Zarrinšar, Fooladšar in Najafabad, Se-deh, Šahin-šar, Mobarakeh, Falavarjan in Čarmahin sodijo pod metropolitansko regijo Isfahan. Isfahan leži na stičišču glavnih smeri sever-jug in vzhod-zahod in je bil nekoč eno največjih mest na svetu. Pod Safavidi je cvetel v letih med 1050 - 1722, še posebej v 16. stoletju, ko je že drugič v svoji zgodovini postal glavno mesto Perzije. Tudi danes mesto ohranja veliko svoje pretekle slave. Poznano je po islamski arhitekturi, z veliko lepimi ulicami, mostovi, palačami, mošejami in minareti. Perzijci ga imenujejo tudi "Esfahan nesf-e Jahan ast" (Isfahan je pol sveta)., Saudi Aramco World, Volume 13, Nr. 1, January 1962 Trg Nakš-e Džahan je eden od največjih mestnih trgov na svetu in izjemen primer iranske in islamske arhitekture. UNESCO ga je imenoval med svetovno dediščino. Mesto ima še mnogo drugih zgodovinskih spomenikov in je znano po slikah in zgodovini.

Iran in Isfahan · Isfahan in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Iran in Islam · Islam in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Karavanseraj

Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.

Iran in Karavanseraj · Karavanseraj in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Iran in Kaspijsko jezero · Kaspijsko jezero in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Iran in Kitajska · Kitajska in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Iran in Levant · Levant in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Lončarstvo

Lončarsko vreteno Lončarstvo je obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu.

Iran in Lončarstvo · Lončarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Iran in Medijsko cesarstvo · Medijsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Iran in Mezopotamija · Mezopotamija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Pakistan

Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.

Iran in Pakistan · Pakistan in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Iran in Partsko cesarstvo · Partsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Iran in Perzijščina · Perzijščina in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Perzijski zaliv

Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.

Iran in Perzijski zaliv · Perzijski zaliv in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Iran in Rusija · Rusija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Iran in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Satrapija

Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr. n. št.). Na čelu satrapije je bil satrap, ki je skrbel za upravo in finance.

Iran in Satrapija · Sasanidsko cesarstvo in Satrapija · Poglej več »

Selevkidsko cesarstvo

Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.

Iran in Selevkidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »

Sistan

Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان‎; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.

Iran in Sistan · Sasanidsko cesarstvo in Sistan · Poglej več »

Slikarstvo

Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.

Iran in Slikarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Slikarstvo · Poglej več »

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Iran in Suza, Perzija · Sasanidsko cesarstvo in Suza, Perzija · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Iran in Turčija · Sasanidsko cesarstvo in Turčija · Poglej več »

Turkmenistan

Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.

Iran in Turkmenistan · Sasanidsko cesarstvo in Turkmenistan · Poglej več »

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Iran in Umetnost · Sasanidsko cesarstvo in Umetnost · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Iran in Unescova svetovna dediščina · Sasanidsko cesarstvo in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

Veliki Horasan

Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.

Iran in Veliki Horasan · Sasanidsko cesarstvo in Veliki Horasan · Poglej več »

Zaratustrstvo

Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).

Iran in Zaratustrstvo · Sasanidsko cesarstvo in Zaratustrstvo · Poglej več »