Hagija Sofija in Konstantinopel

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Hagija Sofija in Konstantinopel

Hagija Sofija vs. Konstantinopel

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu). Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Aleksej IV. Angel

Aleksej IV.

Aleksej IV. Angel in Hagija Sofija · Aleksej IV. Angel in Konstantinopel · Poglej več »

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Bazilij II. in Hagija Sofija · Bazilij II. in Konstantinopel · Poglej več »

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Hagija Sofija · Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantinopel · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Carigrad in Hagija Sofija · Carigrad in Konstantinopel · Poglej več »

Heraklij

Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.

Hagija Sofija in Heraklij · Heraklij in Konstantinopel · Poglej več »

Ikonoklazem

Ikonoklazem (grško.

Hagija Sofija in Ikonoklazem · Ikonoklazem in Konstantinopel · Poglej več »

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Hagija Sofija in Ivan II. Komnen · Ivan II. Komnen in Konstantinopel · Poglej več »

Izidor iz Mileta

Izidor iz Mileta, poznoantični arhitekt, fizik in matematik, * 442, Milet, † 537.

Hagija Sofija in Izidor iz Mileta · Izidor iz Mileta in Konstantinopel · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Hagija Sofija in Justinijan I. · Justinijan I. in Konstantinopel · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Hagija Sofija in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Konstantinopel · Poglej več »

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Hagija Sofija in Leon III. Izavrijec · Konstantinopel in Leon III. Izavrijec · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Hagija Sofija in Manuel I. Komnen · Konstantinopel in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Hagija Sofija in Marmarsko morje · Konstantinopel in Marmarsko morje · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Hagija Sofija in Mehmed II. Osvajalec · Konstantinopel in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »

Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII.

Hagija Sofija in Mihael VIII. Paleolog · Konstantinopel in Mihael VIII. Paleolog · Poglej več »

Mošeja

Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.

Hagija Sofija in Mošeja · Konstantinopel in Mošeja · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Hagija Sofija in Mozaik · Konstantinopel in Mozaik · Poglej več »

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Hagija Sofija in Nikejsko cesarstvo · Konstantinopel in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Hagija Sofija in Osmansko cesarstvo · Konstantinopel in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Hagija Sofija in Sasanidsko cesarstvo · Konstantinopel in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Hagija Sofija in Stolnica · Konstantinopel in Stolnica · Poglej več »

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Hagija Sofija in Sultan · Konstantinopel in Sultan · Poglej več »

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Hagija Sofija in Teodozij II. · Konstantinopel in Teodozij II. · Poglej več »

Teofil (bizantinski cesar)

Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.

Hagija Sofija in Teofil (bizantinski cesar) · Konstantinopel in Teofil (bizantinski cesar) · Poglej več »

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Hagija Sofija in Varjagi · Konstantinopel in Varjagi · Poglej več »

Velika palača v Konstantinoplu

Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.

Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu · Konstantinopel in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Vrata Halke

Vrata Halke (bronasta vrata) v Konstantinoplu (Grško: Χαλκῆ Πύλη) je bil glavni procesijski vhod v Veliko palačo v Konstantinoplu.

Hagija Sofija in Vrata Halke · Konstantinopel in Vrata Halke · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Hagija Sofija in Vzhodna pravoslavna cerkev · Konstantinopel in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »