Podobnosti med Goriški grofje in Vojvodina Bavarska
Goriški grofje in Vojvodina Bavarska še 29 stvari v skupni (v Unijapedija): Alod, Andeški, Augsburg, Štajerska (vojvodina), Babenberžani, Bavarska, Cistercijani, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Henrik IV. Nemški, Inn, Južna Tirolska, Karel IV. Luksemburški, Koroška (vojvodina), Lienz, Lombardija, Ludvik IV. Wittelsbaški, Maksimilijan I. Habsburški, Ministerial, Otokar II. Přemysl, Palatin (naziv), Pustriška dolina, Rudolf I. Habsburški, Salzburg, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, Vojvodina Avstrija, Wittelsbachi.
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Alod in Goriški grofje · Alod in Vojvodina Bavarska ·
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Andeški in Goriški grofje · Andeški in Vojvodina Bavarska ·
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Augsburg in Goriški grofje · Augsburg in Vojvodina Bavarska ·
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Štajerska (vojvodina) in Goriški grofje · Štajerska (vojvodina) in Vojvodina Bavarska ·
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Babenberžani in Goriški grofje · Babenberžani in Vojvodina Bavarska ·
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Bavarska in Goriški grofje · Bavarska in Vojvodina Bavarska ·
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Cistercijani in Goriški grofje · Cistercijani in Vojvodina Bavarska ·
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Friderik I. Habsburški in Goriški grofje · Friderik I. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Goriški grofje · Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Bavarska ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Goriški grofje in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Goriški grofje in Inn · Inn in Vojvodina Bavarska ·
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Goriški grofje in Južna Tirolska · Južna Tirolska in Vojvodina Bavarska ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Goriški grofje in Karel IV. Luksemburški · Karel IV. Luksemburški in Vojvodina Bavarska ·
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Goriški grofje in Koroška (vojvodina) · Koroška (vojvodina) in Vojvodina Bavarska ·
Lienz
Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.
Goriški grofje in Lienz · Lienz in Vojvodina Bavarska ·
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Goriški grofje in Lombardija · Lombardija in Vojvodina Bavarska ·
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Goriški grofje in Ludvik IV. Wittelsbaški · Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Bavarska ·
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Goriški grofje in Maksimilijan I. Habsburški · Maksimilijan I. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Goriški grofje in Ministerial · Ministerial in Vojvodina Bavarska ·
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Goriški grofje in Otokar II. Přemysl · Otokar II. Přemysl in Vojvodina Bavarska ·
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Goriški grofje in Palatin (naziv) · Palatin (naziv) in Vojvodina Bavarska ·
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Goriški grofje in Pustriška dolina · Pustriška dolina in Vojvodina Bavarska ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Goriški grofje in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Goriški grofje in Salzburg · Salzburg in Vojvodina Bavarska ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Goriški grofje in Staufovci · Staufovci in Vojvodina Bavarska ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska ·
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Goriški grofje in Tirolska · Tirolska in Vojvodina Bavarska ·
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Goriški grofje in Vojvodina Avstrija · Vojvodina Avstrija in Vojvodina Bavarska ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Goriški grofje in Wittelsbachi · Vojvodina Bavarska in Wittelsbachi ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Goriški grofje in Vojvodina Bavarska imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Goriški grofje in Vojvodina Bavarska
Primerjava med Goriški grofje in Vojvodina Bavarska
Goriški grofje 135 odnose, medtem ko je Vojvodina Bavarska 176. Saj imajo skupno 29, indeks Jaccard je 9.32% = 29 / (135 + 176).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Goriški grofje in Vojvodina Bavarska. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: