Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo

Goriški grofje vs. Sveto rimsko cesarstvo

Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski. Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Podobnosti med Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo

Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Albreht I. Habsburški, Augsburg, Bavarska, Fevd, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Henrik IV. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Innsbruck, Karel IV. Luksemburški, Koroška (vojvodina), Lombardija, Ludvik IV. Wittelsbaški, Maksimilijan I. Habsburški, Papež, Rudolf I. Habsburški, Srednji vek, Staufovci, Vojvodina Bavarska, Wittelsbachi.

Albreht I. Habsburški

Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.

Albreht I. Habsburški in Goriški grofje · Albreht I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Augsburg

Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.

Augsburg in Goriški grofje · Augsburg in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Bavarska in Goriški grofje · Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Fevd in Goriški grofje · Fevd in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Friderik II. Hohenstaufen in Goriški grofje · Friderik II. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Friderik III. Habsburški in Goriški grofje · Friderik III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Goriški grofje in Habsburžani · Habsburžani in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Goriški grofje in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.

Goriški grofje in Henrik VII. Luksemburški · Henrik VII. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Goriški grofje in Innsbruck · Innsbruck in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Goriški grofje in Karel IV. Luksemburški · Karel IV. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Goriški grofje in Koroška (vojvodina) · Koroška (vojvodina) in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Goriški grofje in Lombardija · Lombardija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik IV.

Goriški grofje in Ludvik IV. Wittelsbaški · Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Goriški grofje in Maksimilijan I. Habsburški · Maksimilijan I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Goriški grofje in Papež · Papež in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Goriški grofje in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Goriški grofje in Srednji vek · Srednji vek in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Goriški grofje in Staufovci · Staufovci in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Goriški grofje in Vojvodina Bavarska · Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska · Poglej več »

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Goriški grofje in Wittelsbachi · Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo

Goriški grofje 135 odnose, medtem ko je Sveto rimsko cesarstvo 325. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 4.57% = 21 / (135 + 325).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: