Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije

Frankovsko cesarstvo vs. Zgodovina Nemčije

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji. Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Alemani in Frankovsko cesarstvo · Alemani in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Arnulf Koroški

Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.

Arnulf Koroški in Frankovsko cesarstvo · Arnulf Koroški in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Dagobert I.

Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.

Dagobert I. in Frankovsko cesarstvo · Dagobert I. in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Frankovsko cesarstvo in Galija · Galija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Frankovsko cesarstvo in Gepidi · Gepidi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Frankovsko cesarstvo in Gornja Germanija · Gornja Germanija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Hilderik I.

Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.

Frankovsko cesarstvo in Hilderik I. · Hilderik I. in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Frankovsko cesarstvo in Karel Plešasti · Karel Plešasti in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Frankovsko cesarstvo in Karel Veliki · Karel Veliki in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Frankovsko cesarstvo in Karolingi · Karolingi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Frankovsko cesarstvo in Klodvik I. · Klodvik I. in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Frankovsko cesarstvo in Laba · Laba in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Frankovsko cesarstvo in Langobardi · Langobardi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Lotar I. Karolinški

Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.

Frankovsko cesarstvo in Lotar I. Karolinški · Lotar I. Karolinški in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Frankovsko cesarstvo in Ludvik Pobožni · Ludvik Pobožni in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Frankovsko cesarstvo in Merovingi · Merovingi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Frankovsko cesarstvo in Nemčija · Nemčija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Frankovsko cesarstvo in Oton I. Veliki · Oton I. Veliki in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Frankovsko cesarstvo in Otoni · Otoni in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Frankovsko cesarstvo in Pipin Mali · Pipin Mali in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Pireneji

Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.

Frankovsko cesarstvo in Pireneji · Pireneji in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Frankovsko cesarstvo in Ren · Ren in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Frankovsko cesarstvo in Retija · Retija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Frankovsko cesarstvo in Romul Avgust · Romul Avgust in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Frankovsko cesarstvo in Sasi · Sasi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Frankovsko cesarstvo in Slovani · Slovani in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Frankovsko cesarstvo in Srednji vek · Srednji vek in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Frankovsko cesarstvo in Staufovci · Staufovci in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Frankovsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Frankovsko cesarstvo in Trier · Trier in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Frankovsko cesarstvo in Turingija · Turingija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Frankovsko cesarstvo in Verdunska pogodba · Verdunska pogodba in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Frankovsko cesarstvo in Vizigoti · Vizigoti in Zgodovina Nemčije · Poglej več »