Hitreje kot brskalnik!
230 odnosi: Aachen, Adalgizel, Agen, Agilolfingi, Akvitanija, Al Andaluz, Alani, Alemani, Alemanija, Alzacija, Andelotski sporazum, Anglija, Apeninski polotok, Arabci, Arbogast, Armonika, Arnulf Koroški, Auvergne, Avstrazija, Avstrija, Šelda, Švica, Češka, Belgija, Benečija, Beneluks, Berhar, Bitka pri Soissonsu (718), Bitka pri Tertryju, Bitka pri Toursu, Bitka pri Vouilléu, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bizantinski kovanci, Bizantinsko cesarstvo, Bordeaux, Bremen, Bretanja, Brunhilda Avstrazijska, Burgundija, Cahors, Cambrai, Dagobert I., Dagobert II., Dagobert III., De iure - de facto, Dedno pravo, Denarij, Ebroin, Erhinoald, Flavij Bauton, ..., Foederati, Francija, Francoski departma, Fredegunda, Galija, Galsvinta, Gaskonja, Gepidi, Gornja Germanija, Gotfrid Alemanski, Grimoald Bavarski, Grimoald I., Grimoald I. Beneventski, Guntram, Hamavi, Haribert I., Haribert II., Hildebert I., Hildebert II., Hildebert III., Hildebert Posvojeni, Hilderik I., Hilderik II., Hilderik III., Hilperik Akvitanski, Hilperik I., Hilperik II., Hrvaška, Hugbert Bavarski, Iberski polotok, Irska, Italija, Julijan (rimski cesar), Kanonsko pravo, Kapetingi, Karel III. Debeli, Karel Martel, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karlman, Karolinška minuskula, Karolinško cesarstvo, Karolingi, Katolištvo, Klodion, Klodomer, Klodvik I., Klodvik II., Klodvik IV., Klotar I., Klotar II., Klotar III., Klotar IV., Konstantinova darovnica, Korzika, Krščanstvo, Laba, Langobardi, Lantfrid, Latinščina, Lex Salica, Loara, Lombardija, Lorena, Lotar I. Karolinški, Lotaringija, Ludvik Nemški, Ludvik Pobožni, Luksemburg, Madžarska, Majordom, Maziljenje, Münster, Merovingi, Mersenski sporazum, Metz, Mihael I. Rangab, Moravska, Navzkrižje interesov, Nemčija, Nevstrija, Nizozemska, Norik, Orléans, Osnabrück, Ostrogotsko kraljestvo, Oton I. Veliki, Otoni, Paderborn, Panonska nižina, Papeška država, Papež, Papež Štefan II., Papež Gregor III., Papež Leon III., Pariški edikt, Pariz, Périgueux, Pipin Herstalski, Pipin I. Akvitanski, Pipin Landenski, Pipin Mali, Pipinidi, Pireneji, Plektruda, Poitiers, Pokol v Verdenu, Provansa, Radbod Frizijski, Rado (majordom), Ragenfrid, Ravenski eksarhat, Reims, Ren, Retija, Rim, Rimska provinca, Rimsko pravo, Romul Avgust, Rona, Saintes, Salijski Franki, Samo (kralj), Sasi, Septimanija, Seznam frankovskih kraljev, Sigibert I., Sigibert II., Sigibert III., Slovani, Slovenija, Soissons, Solidus, Soma, Srednji vek, Staufovci, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Sveto rimsko cesarstvo, Tasilo III., Teodbert Bavarski, Teodebald, Teodebert I., Teodebert II., Teoderik I., Teoderik II., Teoderik III., Teoderik IV., Teodoald, Toulouse, Tournai, Triens, Trier, Turingija, Varnahar II., Vazal, Velika listina svoboščin, Verdunska pogodba, Vizigoti, Vojvodina Bavarska, Vzhodnofrankovska država, Wogastisburg, 481, 509, 511, 533, 548, 555, 558, 561, 629, 634, 679, 691, 741, 747, 751, 800, 840, 843, 887. Razširi indeks (180 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Aachen · Poglej več »
Adalgizel
Adalgizel ali Adalgis (latinsko Adalgiselus ducis, vojvoda Adalgizel) je bil frankovski vojvoda in dvorni majordom Avstrazije, * ni znano, † ni znano.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Adalgizel · Poglej več »
Agen
Akvedukt Pont-canal d'Agen Agen (latinsko Aginnum) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Lot-et-Garonne.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Agen · Poglej več »
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Agilolfingi · Poglej več »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Akvitanija · Poglej več »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Al Andaluz · Poglej več »
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Alani · Poglej več »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Alemani · Poglej več »
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Alemanija · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Alzacija · Poglej več »
Andelotski sporazum
Guntram in Hilderik II.; ''Grandes Chroniques de France'' Andelotski sporazum je bil sporazum, ki sta ga 28.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Andelotski sporazum · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Anglija · Poglej več »
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Apeninski polotok · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Arabci · Poglej več »
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Arbogast · Poglej več »
Armonika
Sodobna armonika Thomasa Blocha Armonika, (angl.: glassharmonica) ali tudi hidrokristalofon je instrument podoben orglam, ki ga je izumil Benjamin Franklin leta 1761 in ga poimenoval harmonica po grški besedi za harmonijo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Armonika · Poglej več »
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Arnulf Koroški · Poglej več »
Auvergne
Auvergne je lahko.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Auvergne · Poglej več »
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Avstrazija · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Avstrija · Poglej več »
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Šelda · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Švica · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Češka · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Belgija · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Benečija · Poglej več »
Beneluks
Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Beneluks · Poglej več »
Berhar
Berhar je bil leta 686 in 687 dvorni majordom Nevstrije in Burgundije, * ni znano, † 688.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Berhar · Poglej več »
Bitka pri Soissonsu (718)
Bitka pri Soissonsu leta 718 je bila zadnja velika bitka v državljanski vojni med nasledniki Pipina Herstalskega.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Soissonsu (718) · Poglej več »
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Tertryju · Poglej več »
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Toursu · Poglej več »
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Vouilléu · Poglej več »
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bitka v Tevtoburškem gozdu · Poglej več »
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bizantinski kovanci · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bordeaux · Poglej več »
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bremen · Poglej več »
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Bretanja · Poglej več »
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Brunhilda Avstrazijska · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Burgundija · Poglej več »
Cahors
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Cahors · Poglej več »
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Cambrai · Poglej več »
Dagobert I.
Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Dagobert I. · Poglej več »
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Dagobert II. · Poglej več »
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Dagobert III. · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in De iure - de facto · Poglej več »
Dedno pravo
Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike - dediče in volilojemnike.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Dedno pravo · Poglej več »
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n. št.) Denarij (latinsko, mn.), majhen rimski srebrn kovanec, ki so ga začeli kovati med drugo punsko vojno leta 211 pr.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Denarij · Poglej več »
Ebroin
Ebroin je bil od leta 658 do 673 in 675 do svoje smrti dvorni majordom Nevstrije, * ni znano, † 681.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Ebroin · Poglej več »
Erhinoald
Erhinoald ali Erkinoald (francosko Erchenout) je leta 641 nasledil nevstrijskega majordoma Ega in leta 642 burgundskega majordoma Flaohada in bil do svoje smrti majordom obeh kraljestev, * ni znano, † 658.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Erhinoald · Poglej več »
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Flavij Bauton · Poglej več »
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Foederati · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Francija · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Francoski departma · Poglej več »
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Fredegunda · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Galija · Poglej več »
Galsvinta
Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Galsvinta · Poglej več »
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Gaskonja · Poglej več »
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Gepidi · Poglej več »
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Gornja Germanija · Poglej več »
Gotfrid Alemanski
Alemanija Gotfrid ali Gotefrid je bil od poznega 7.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Gotfrid Alemanski · Poglej več »
Grimoald Bavarski
Grimoald ali Grimvald iz dinastije Agilolfingov je bil približno od leta 715 do svoje smrti vojvoda Bavarske, * ni znano, † 725.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Grimoald Bavarski · Poglej več »
Grimoald I.
Grimoald I. ali Grimoald Starejši (francosko Grimaud l'Ainé) je bil od leta 643 do 656 dvorni majordom Avstrazije, * 615, † 657 ali 661.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Grimoald I. · Poglej več »
Grimoald I. Beneventski
Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Grimoald I. Beneventski · Poglej več »
Guntram
Guntram, tudi Gontram, Gontran ali (sveti) Guntramnus, je bil od leta 561 do 592 merovinški kralj Burgundije, * okoli 532, Soissons, † 28. januar 592, Chalon-sur-Saône.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Guntram · Poglej več »
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hamavi · Poglej več »
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Haribert I. · Poglej več »
Haribert II.
Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Haribert II. · Poglej več »
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hildebert I. · Poglej več »
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hildebert II. · Poglej več »
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hildebert III. · Poglej več »
Hildebert Posvojeni
Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hildebert Posvojeni · Poglej več »
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hilderik I. · Poglej več »
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hilderik II. · Poglej več »
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hilderik III. · Poglej več »
Hilperik Akvitanski
Hilperik Akvitanski, v nekaterih kronikah iz tistega obdobja tudi Hilderik, je bil sin Hariberta II. in nekaj časa leta 632 kralj Akvitanije.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hilperik Akvitanski · Poglej več »
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hilperik I. · Poglej več »
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hilperik II. · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hrvaška · Poglej več »
Hugbert Bavarski
Hugbert ali Hukbert Agilolfinški je bil od leta 724 do 736 vojvoda Bavarske, * ni znano, † 736.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Hugbert Bavarski · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Iberski polotok · Poglej več »
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Irska · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Italija · Poglej več »
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26. junij 363, Maranga ob Tigrisu, Mezopotamija.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Julijan (rimski cesar) · Poglej več »
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Kanonsko pravo · Poglej več »
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Kapetingi · Poglej več »
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karel III. Debeli · Poglej več »
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karel Martel · Poglej več »
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karel Plešasti · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karel Veliki · Poglej več »
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karlman · Poglej več »
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karolinška minuskula · Poglej več »
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karolinško cesarstvo · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Karolingi · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Katolištvo · Poglej več »
Klodion
Klodion (latinsko) je bil kralj Salijskih Frankov, prva zanesljiva zgodovinska oseba iz Merovinške dinastije, * 392/395,Barns-Graham, Peter.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klodion · Poglej več »
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klodomer · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klodvik I. · Poglej več »
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klodvik II. · Poglej več »
Klodvik IV.
Pisna razsodba Klodvika IV., objavljena 28. februarja 693 Klodvik IV. (če se nekega drugega Klodvika III. šteje za uzurpatorja, je Klodvik III.) je bil sin Teoderika III. in od leta 691 do svoje smrti izključni kralj Frankov, * 682, † 695.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klodvik IV. · Poglej več »
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klotar I. · Poglej več »
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klotar II. · Poglej več »
Klotar III.
Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klotar III. · Poglej več »
Klotar IV.
Klotar IV. je bil v letih 717-718 kralj Avstrazije, * okoli 685, † 718.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Klotar IV. · Poglej več »
Konstantinova darovnica
Konstantinova darovnica je ponarejen rimski cesarski odlok, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki iz 4.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Konstantinova darovnica · Poglej več »
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Korzika · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Krščanstvo · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Laba · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Langobardi · Poglej več »
Lantfrid
Lantfrid, tudi Ladtfrid ali Lanfred (latinsko Lantfridus ali Lanfredus) je bil od leta 709 do smrti vojvoda Alemanov pod frankovsko suverenostjo, * ni znano, † 730.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Lantfrid · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Latinščina · Poglej več »
Lex Salica
Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Lex Salica · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Loara · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Lombardija · Poglej več »
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Lorena · Poglej več »
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Lotar I. Karolinški · Poglej več »
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Lotaringija · Poglej več »
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Ludvik Nemški · Poglej več »
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Ludvik Pobožni · Poglej več »
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Luksemburg · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Madžarska · Poglej več »
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Majordom · Poglej več »
Maziljenje
Maziljenje je obredno dejanje polivanja dišavnega olja po glavi ali celotnem telesu osebe.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Maziljenje · Poglej več »
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Münster · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Merovingi · Poglej več »
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Mersenski sporazum · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Metz · Poglej več »
Mihael I. Rangab
Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Mihael I. Rangab · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Moravska · Poglej več »
Navzkrižje interesov
Navzkrižje interesov ali kolizija interesov (COI) je situacija, v kateri ima oseba ali organizacija dva ali več finančnih ali drugačnih interesov, pri čemer bi lahko en interes prevladal nad drugim.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Navzkrižje interesov · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Nemčija · Poglej več »
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Nevstrija · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Nizozemska · Poglej več »
Norik
Norik je lahko.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Norik · Poglej več »
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Orléans · Poglej več »
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Osnabrück · Poglej več »
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Ostrogotsko kraljestvo · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Oton I. Veliki · Poglej več »
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Otoni · Poglej več »
Paderborn
Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Paderborn · Poglej več »
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Panonska nižina · Poglej več »
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Papeška država · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Papež · Poglej več »
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan II. · Poglej več »
Papež Gregor III.
Gregor III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 690 Sirija (Umajadski kalifat); † 28. november 741, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Papež Gregor III. · Poglej več »
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Papež Leon III. · Poglej več »
Pariški edikt
Podpis Klotarja II.na dokumentu iz leta 625 Klotarjev edikt (latinsko Edictum Chlotarii), bolj znan kot Pariški edikt (francosko L'édit de Paris), je edikt, ki ga je 18. oktobra 614 (ali 615) objavil frankovski kralj Klotar II..
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pariški edikt · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pariz · Poglej več »
Périgueux
Brez opisa.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Périgueux · Poglej več »
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pipin Herstalski · Poglej več »
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pipin I. Akvitanski · Poglej več »
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27. februar 640.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pipin Landenski · Poglej več »
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pipin Mali · Poglej več »
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pipinidi · Poglej več »
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pireneji · Poglej več »
Plektruda
Plektruda Plektruda (latinsko Plectrudis, nemško Plektrud, Plechtrudis) je bila žena nevstrijskega dvornega majordoma in frankovskega vojvode Pipina Herstalskega, * ni znano, † 717.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Plektruda · Poglej več »
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Poitiers · Poglej več »
Pokol v Verdenu
Sachsenhain, spomenik na pokol v Verdenu pri Allerju, Nemčija Pokol v Verdenu (nemško Blutgericht von Verden) je bil pokol 4.500 ujetih Sasov oktobra 782.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Pokol v Verdenu · Poglej več »
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Provansa · Poglej več »
Radbod Frizijski
Radbod ali Redbad je bil približno od leta 680 do svoje smrti kralj ali vojvoda Frizije in zadnji neodvisni frizijski vladar, preden je Frizija prišla pod frankovsko nadoblast, * ni znano, † 719.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Radbod Frizijski · Poglej več »
Rado (majordom)
Rado ali Radon je bil sin svetega Avtarija in brat svetega Ouena Rouenskega in od leta 613 do 617 dvorni majordom Burgundije, * ni znano, † okoli 620.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Rado (majordom) · Poglej več »
Ragenfrid
Ragenfrid ali Raganfrid je bil majordom frankovskih kraljestev Nevstrije in Burgundije od leta 715, ko je zapolnil praznino, nastalo po smrti Pipina Heristalskega, do leta 718, ko se je Karel Martel uveljavil kot vladar celega Frankovskega kraljestva, * ni znano, † 731.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Ragenfrid · Poglej več »
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Ravenski eksarhat · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Reims · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Ren · Poglej več »
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Retija · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Rim · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Rimska provinca · Poglej več »
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Rimsko pravo · Poglej več »
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Romul Avgust · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Rona · Poglej več »
Saintes
Sodniška palača Saintes (saintongeais Sénte) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Saintes · Poglej več »
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Salijski Franki · Poglej več »
Samo (kralj)
Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Samo (kralj) · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Sasi · Poglej več »
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Septimanija · Poglej več »
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Seznam frankovskih kraljev · Poglej več »
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Sigibert I. · Poglej več »
Sigibert II.
Sigibert II. ali Sigisberg II. je bil nezakonski sin Ermenberge in kralja Teoderika II., po katerem je leta 613 nasledil kraljestvi Burgundija in Avstrazija, * 602, † 613.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Sigibert II. · Poglej več »
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Sigibert III. · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Slovani · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Slovenija · Poglej več »
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Soissons · Poglej več »
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Solidus · Poglej več »
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Soma · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Srednji vek · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Staufovci · Poglej več »
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tasilo III.
Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Tasilo III. · Poglej več »
Teodbert Bavarski
Teodbert Bavarski ali Teodo III. iz dinastije Agilolfingov je bil v letih 711 do 716 skupaj z očetom Teodom II. in brati Grimoaldom, Tasilom in Teobaldom sovladar Bavarske in nekaj časa vojvoda vojvodine Bavarska-Salzburg, * 685, † po 716.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teodbert Bavarski · Poglej več »
Teodebald
Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teodebald · Poglej več »
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teodebert I. · Poglej več »
Teodebert II.
Teodebert II. (frankovsko Thiodoberkht, francosko Thibert ali Théodebert) je bil od leta 595 do 612 kralj Avstrazije, * 585, † junij 612, Chalon-sur-Saône.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teodebert II. · Poglej več »
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teoderik I. · Poglej več »
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teoderik II. · Poglej več »
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teoderik III. · Poglej več »
Teoderik IV.
Teoderik IV.; Guillaume Rouillé, ''Promptuarii Iconum Insigniorum'' Teoderik IV. (francosko Thierry), je bil merovinški kralj Frankov, ki je vladal od leta 721 do svoje smrti leta 737, * okoli 712, † 737.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teoderik IV. · Poglej več »
Teodoald
Teodoald ali Teodald je bil po smrti svojega starega očeta Pipina Herstalskega nekaj časa leta 714 dvorni majordom Avstrazije, * 707 ali 708, † 741 Leta 715 je plemstvo za majordoma Nevstrije razglasilo Ragenfrida, za majordoma Avstrazije pa Karla Martela.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Teodoald · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Toulouse · Poglej več »
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Tournai · Poglej več »
Triens
Æ Aes grave triens (107,00 g) galeje, pod njim štiri pike Triens (mn. trientes) je bil bronast kovanec Rimske republike, vreden asa ali 4 uncije.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Triens · Poglej več »
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Trier · Poglej več »
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Turingija · Poglej več »
Varnahar II.
Varnahar II. (francosko Warnachaire ali Garnier) je bil od leta 612 do 617 dvorni majordom Avstrazije in od leta 617 do 626 majordom Burgundije, * ni znano, † 626, 627 ali 628, Mâcon.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Varnahar II. · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Vazal · Poglej več »
Velika listina svoboščin
Magna Carta Velika listina svoboščin (ali Magna charta libertatum) je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, ki jih je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Velika listina svoboščin · Poglej več »
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Verdunska pogodba · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Vizigoti · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in Wogastisburg · Poglej več »
481
481 (CDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 481 · Poglej več »
509
509 (DIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 509 · Poglej več »
511
511 (DXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 511 · Poglej več »
533
533 (DXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 533 · Poglej več »
548
548 (DXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 548 · Poglej več »
555
555 (DLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 555 · Poglej več »
558
558 (DLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 558 · Poglej več »
561
561 (DLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 561 · Poglej več »
629
629 (DCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 629 · Poglej več »
634
634 (DCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 634 · Poglej več »
679
679 (DCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 679 · Poglej več »
691
691 (DCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 691 · Poglej več »
741
741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 741 · Poglej več »
747
747 (DCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 747 · Poglej več »
751
751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 751 · Poglej več »
800
800 (DCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 800 · Poglej več »
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 840 · Poglej več »
843
843 (DCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 843 · Poglej več »
887
887 (DCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Frankovsko cesarstvo in 887 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Frankija, Frankovska država, Frankovski imperij, Frankovsko kraljestvo, Karolinška država, Karolinški imperij, Karolinško kraljestvo.
