Podobnosti med Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin
Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin še 55 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Annalen der Physik, Arnold Sommerfeld, Atom, Žarek gama, Brownovo gibanje, Delčnovalovna dualnost, Delec beta, Dielektričnost, Dopplerjev pojav, Dvoatomna molekula, Elektrika in magnetizem, Elektron, Elektrotehnika, Ernest Rutherford, Felix Bloch, Fizika, Francis Crick, Franz Serafin Exner, Friedrich Hasenöhrl, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Weyl, Isaac Newton, James Clerk Maxwell, Københavnska interpretacija, Koherentno valovanje, Kraljeva družba, Kristal, Kvantna mehanika, Kvantni harmonični oscilator, ..., Lastna vrednost, Matteuccijeva medalja, Max Planck, Miselni preizkus, Molekula, Niels Henrik David Bohr, Nobelova nagrada za fiziko, Paul Adrien Maurice Dirac, Prostor-čas, Radioaktivnost, Schrödingerjeva enačba, Schrödingerjeva mačka, Snov, Spekter, Splošna teorija relativnosti, Starkov pojav, Težnost, Teoretična fizika, Tir, Valovanje, Valovna enačba, Walther Wilhelm Georg Bothe, Werner Karl Heisenberg, Wolfgang Ernst Pauli, Zeitschrift für Physik. Razširi indeks (25 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Erwin Schrödinger · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Annalen der Physik in Erwin Schrödinger · Annalen der Physik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Arnold Sommerfeld in Erwin Schrödinger · Arnold Sommerfeld in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Erwin Schrödinger · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Erwin Schrödinger in Žarek gama · Seznam fizikalnih vsebin in Žarek gama ·
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Brownovo gibanje in Erwin Schrödinger · Brownovo gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Delčnovalovna dualnost in Erwin Schrödinger · Delčnovalovna dualnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Delec beta in Erwin Schrödinger · Delec beta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Dielektričnost in Erwin Schrödinger · Dielektričnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Dopplerjev pojav in Erwin Schrödinger · Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Dvoatomna molekula in Erwin Schrödinger · Dvoatomna molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Erwin Schrödinger · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Erwin Schrödinger · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Elektrotehnika in Erwin Schrödinger · Elektrotehnika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Ernest Rutherford in Erwin Schrödinger · Ernest Rutherford in Seznam fizikalnih vsebin ·
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Erwin Schrödinger in Felix Bloch · Felix Bloch in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Erwin Schrödinger in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Francis Crick
Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Erwin Schrödinger in Francis Crick · Francis Crick in Seznam fizikalnih vsebin ·
Franz Serafin Exner
Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.
Erwin Schrödinger in Franz Serafin Exner · Franz Serafin Exner in Seznam fizikalnih vsebin ·
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Erwin Schrödinger in Friedrich Hasenöhrl · Friedrich Hasenöhrl in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Erwin Schrödinger in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Erwin Schrödinger in Hermann Weyl · Hermann Weyl in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Erwin Schrödinger in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Erwin Schrödinger in James Clerk Maxwell · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin ·
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Erwin Schrödinger in Københavnska interpretacija · Københavnska interpretacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Erwin Schrödinger in Koherentno valovanje · Koherentno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Erwin Schrödinger in Kraljeva družba · Kraljeva družba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Erwin Schrödinger in Kristal · Kristal in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Erwin Schrödinger in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Erwin Schrödinger in Kvantni harmonični oscilator · Kvantni harmonični oscilator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Erwin Schrödinger in Lastna vrednost · Lastna vrednost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Erwin Schrödinger in Matteuccijeva medalja · Matteuccijeva medalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Erwin Schrödinger in Max Planck · Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin ·
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Erwin Schrödinger in Miselni preizkus · Miselni preizkus in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Erwin Schrödinger in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Erwin Schrödinger in Niels Henrik David Bohr · Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Erwin Schrödinger in Nobelova nagrada za fiziko · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Erwin Schrödinger in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Erwin Schrödinger in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Erwin Schrödinger in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva enačba · Schrödingerjeva enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva mačka · Schrödingerjeva mačka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Erwin Schrödinger in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Erwin Schrödinger in Spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Erwin Schrödinger in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Starkov pojav
Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.
Erwin Schrödinger in Starkov pojav · Seznam fizikalnih vsebin in Starkov pojav ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Erwin Schrödinger in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Erwin Schrödinger in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Erwin Schrödinger in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Erwin Schrödinger in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje ·
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Erwin Schrödinger in Valovna enačba · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna enačba ·
Walther Wilhelm Georg Bothe
Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.
Erwin Schrödinger in Walther Wilhelm Georg Bothe · Seznam fizikalnih vsebin in Walther Wilhelm Georg Bothe ·
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Erwin Schrödinger in Werner Karl Heisenberg · Seznam fizikalnih vsebin in Werner Karl Heisenberg ·
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Erwin Schrödinger in Wolfgang Ernst Pauli · Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Ernst Pauli ·
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Erwin Schrödinger in Zeitschrift für Physik · Seznam fizikalnih vsebin in Zeitschrift für Physik ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin
Erwin Schrödinger 122 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 55, indeks Jaccard je 2.33% = 55 / (122 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: