Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Erwin Schrödinger in Miselni preizkus

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Erwin Schrödinger in Miselni preizkus

Erwin Schrödinger vs. Miselni preizkus

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj. Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Podobnosti med Erwin Schrödinger in Miselni preizkus

Erwin Schrödinger in Miselni preizkus še 5 stvari v skupni (v Unijapedija): Fizika, Isaac Newton, Kvantna mehanika, Schrödingerjeva mačka, Splošna teorija relativnosti.

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Erwin Schrödinger in Fizika · Fizika in Miselni preizkus · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Erwin Schrödinger in Isaac Newton · Isaac Newton in Miselni preizkus · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Erwin Schrödinger in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Miselni preizkus · Poglej več »

Schrödingerjeva mačka

Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.

Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva mačka · Miselni preizkus in Schrödingerjeva mačka · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Erwin Schrödinger in Splošna teorija relativnosti · Miselni preizkus in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Erwin Schrödinger in Miselni preizkus

Erwin Schrödinger 122 odnose, medtem ko je Miselni preizkus 33. Saj imajo skupno 5, indeks Jaccard je 3.23% = 5 / (122 + 33).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Erwin Schrödinger in Miselni preizkus. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »