Boljševik (otok) in Severna dežela

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Boljševik (otok) in Severna dežela

Boljševik (otok) vs. Severna dežela

Boljševik je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od celine. Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Arktični ocean in Boljševik (otok) · Arktični ocean in Severna dežela · Poglej več »

Arktika

Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.

Arktika in Boljševik (otok) · Arktika in Severna dežela · Poglej več »

Državna duma

Državna duma (rusko: Государственная дума; Gosudárstvennaya duma), običajno skrajšano v ruščini kot Gosduma je spodnji dom Zvezne skupščine Rusije, zgornji dom pa je Svet federacije.

Boljševik (otok) in Državna duma · Državna duma in Severna dežela · Poglej več »

Fjord

Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

Boljševik (otok) in Fjord · Fjord in Severna dežela · Poglej več »

Karsko morje

Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.

Boljševik (otok) in Karsko morje · Karsko morje in Severna dežela · Poglej več »

Krasnojarski okraj

Krasnojarski okraj (Krasnojarskij kraj) je Federalni subjekt Rusije (okraj) v Sibiriji.

Boljševik (otok) in Krasnojarski okraj · Krasnojarski okraj in Severna dežela · Poglej več »

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Boljševik (otok) in Ledenik · Ledenik in Severna dežela · Poglej več »

Lišaj

Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.

Boljševik (otok) in Lišaj · Lišaj in Severna dežela · Poglej več »

Morje Laptevov

Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne dežele, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Arktični ocean Kategorija:Morja v Rusiji Kategorija:Robna morja.

Boljševik (otok) in Morje Laptevov · Morje Laptevov in Severna dežela · Poglej več »

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Boljševik (otok) in Nikolaj II. Ruski · Nikolaj II. Ruski in Severna dežela · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Boljševik (otok) in Oktobrska revolucija · Oktobrska revolucija in Severna dežela · Poglej več »

Otočje

Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.

Boljševik (otok) in Otočje · Otočje in Severna dežela · Poglej več »

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Boljševik (otok) in Otok · Otok in Severna dežela · Poglej več »

Otok oktobrske revolucije

Otok oktobrske revolucije je največji od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu.

Boljševik (otok) in Otok oktobrske revolucije · Otok oktobrske revolucije in Severna dežela · Poglej več »

Polarna lisica

Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.

Boljševik (otok) in Polarna lisica · Polarna lisica in Severna dežela · Poglej več »

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Boljševik (otok) in Ptiči · Ptiči in Severna dežela · Poglej več »

Romanovi

Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.

Boljševik (otok) in Romanovi · Romanovi in Severna dežela · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Boljševik (otok) in Rusija · Rusija in Severna dežela · Poglej več »

Severni jelen

Severni jelen ali karibu (znanstveno ime Rangifer tarandus) je vrsta jelena s cirkumpolarno razširjenostjo, ki izvira iz Arktike, subarktike, tundre, borealnih in goratih območij Severne Evrope, Sibirije in Severne Amerike.

Boljševik (otok) in Severni jelen · Severna dežela in Severni jelen · Poglej več »

Tundra

Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.

Boljševik (otok) in Tundra · Severna dežela in Tundra · Poglej več »

Tundrski volk

Tundrski ali polarni volk, včasih tudi arktični volk (znanstveno ime Canis lupus tundrarum) živi na polarnih območjih, kjer ni ledenih plošč.

Boljševik (otok) in Tundrski volk · Severna dežela in Tundrski volk · Poglej več »

Višje rastline

List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.

Boljševik (otok) in Višje rastline · Severna dežela in Višje rastline · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Boljševik (otok) in Zlato · Severna dežela in Zlato · Poglej več »