Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Boljševik (otok) in Otok oktobrske revolucije
Boljševik (otok) in Otok oktobrske revolucije še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Arktični ocean, Arktika, Državna duma, Karsko morje, Krasnojarski okraj, Ledenik, Morje Laptevov, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Otočje, Otok, Planota, Romanovi, Rusija, Severna dežela, Seznam otokov po površini, Tundra.
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Arktični ocean in Boljševik (otok) · Arktični ocean in Otok oktobrske revolucije ·
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Arktika in Boljševik (otok) · Arktika in Otok oktobrske revolucije ·
Državna duma
Državna duma (rusko: Государственная дума; Gosudárstvennaya duma), običajno skrajšano v ruščini kot Gosduma je spodnji dom Zvezne skupščine Rusije, zgornji dom pa je Svet federacije.
Boljševik (otok) in Državna duma · Državna duma in Otok oktobrske revolucije ·
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Boljševik (otok) in Karsko morje · Karsko morje in Otok oktobrske revolucije ·
Krasnojarski okraj
Krasnojarski okraj (Krasnojarskij kraj) je Federalni subjekt Rusije (okraj) v Sibiriji.
Boljševik (otok) in Krasnojarski okraj · Krasnojarski okraj in Otok oktobrske revolucije ·
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Boljševik (otok) in Ledenik · Ledenik in Otok oktobrske revolucije ·
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne dežele, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Arktični ocean Kategorija:Morja v Rusiji Kategorija:Robna morja.
Boljševik (otok) in Morje Laptevov · Morje Laptevov in Otok oktobrske revolucije ·
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Boljševik (otok) in Nikolaj II. Ruski · Nikolaj II. Ruski in Otok oktobrske revolucije ·
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Boljševik (otok) in Oktobrska revolucija · Oktobrska revolucija in Otok oktobrske revolucije ·
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Boljševik (otok) in Otočje · Otok oktobrske revolucije in Otočje ·
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Boljševik (otok) in Otok · Otok in Otok oktobrske revolucije ·
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Boljševik (otok) in Planota · Otok oktobrske revolucije in Planota ·
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Boljševik (otok) in Romanovi · Otok oktobrske revolucije in Romanovi ·
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Boljševik (otok) in Rusija · Otok oktobrske revolucije in Rusija ·
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Boljševik (otok) in Severna dežela · Otok oktobrske revolucije in Severna dežela ·
Seznam otokov po površini
Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².
Boljševik (otok) in Seznam otokov po površini · Otok oktobrske revolucije in Seznam otokov po površini ·
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Boljševik (otok) in Tundra · Otok oktobrske revolucije in Tundra ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Boljševik (otok) in Otok oktobrske revolucije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Boljševik (otok) in Otok oktobrske revolucije
Primerjava med Boljševik (otok) in Otok oktobrske revolucije
Boljševik (otok) 27 odnose, medtem ko je Otok oktobrske revolucije 26. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 32.08% = 17 / (27 + 26).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Boljševik (otok) in Otok oktobrske revolucije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
