Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Bizantinsko cesarstvo vs. Zgodovina Rimskega cesarstva

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Abasidski kalifat in Bizantinsko cesarstvo · Abasidski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Afrika in Bizantinsko cesarstvo · Afrika in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Afrika (rimska provinca)

Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.

Afrika (rimska provinca) in Bizantinsko cesarstvo · Afrika (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo · Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Aleksej II. Komnen

Aleksej II.

Aleksej II. Komnen in Bizantinsko cesarstvo · Aleksej II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Aleksej III. Angel

Aleksej III.

Aleksej III. Angel in Bizantinsko cesarstvo · Aleksej III. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Aleksej IV. Angel

Aleksej IV.

Aleksej IV. Angel in Bizantinsko cesarstvo · Aleksej IV. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Aleksej V. Dukas

Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Aleksej V. Dukas in Bizantinsko cesarstvo · Aleksej V. Dukas in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Alemani in Bizantinsko cesarstvo · Alemani in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Alep in Bizantinsko cesarstvo · Alep in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15. december 1072.

Alp Arslan in Bizantinsko cesarstvo · Alp Arslan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Amalasunta

Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.

Amalasunta in Bizantinsko cesarstvo · Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Anastazij I. Dikor

Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.

Anastazij I. Dikor in Bizantinsko cesarstvo · Anastazij I. Dikor in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bizantinsko cesarstvo · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Andronik I. Komnen

Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.

Andronik I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo · Andronik I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Andronik II. Paleolog

Andronik II.

Andronik II. Paleolog in Bizantinsko cesarstvo · Andronik II. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Andronik III. Paleolog

Andronik III.

Andronik III. Paleolog in Bizantinsko cesarstvo · Andronik III. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Antiohija in Bizantinsko cesarstvo · Antiohija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Apulija in Bizantinsko cesarstvo · Apulija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Arabci in Bizantinsko cesarstvo · Arabci in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Arijanstvo in Bizantinsko cesarstvo · Arijanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Aristokracija in Bizantinsko cesarstvo · Aristokracija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Arkadij

Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.

Arkadij in Bizantinsko cesarstvo · Arkadij in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Bizantinsko cesarstvo · Armenija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Asparuh

Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.

Asparuh in Bizantinsko cesarstvo · Asparuh in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Atalarik

Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.

Atalarik in Bizantinsko cesarstvo · Atalarik in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Atanagild

Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.

Atanagild in Bizantinsko cesarstvo · Atanagild in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Atila in Bizantinsko cesarstvo · Atila in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Avari

Brez opisa.

Avari in Bizantinsko cesarstvo · Avari in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Bizantinsko cesarstvo in Şanlıurfa · Zgodovina Rimskega cesarstva in Şanlıurfa · Poglej več »

Štefan Dušan

Štefan Uroš IV.

Štefan Dušan in Bizantinsko cesarstvo · Štefan Dušan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

İznik

İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.

Bizantinsko cesarstvo in İznik · Zgodovina Rimskega cesarstva in İznik · Poglej več »

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Bizantinsko cesarstvo in Četrta križarska vojna · Zgodovina Rimskega cesarstva in Četrta križarska vojna · Poglej več »

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Bizantinsko cesarstvo in Črna gora · Zgodovina Rimskega cesarstva in Črna gora · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Balkan in Bizantinsko cesarstvo · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Bari in Bizantinsko cesarstvo · Bari in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Bazilij I. Makedonec in Bizantinsko cesarstvo · Bazilij I. Makedonec in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Bazilij II. in Bizantinsko cesarstvo · Bazilij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Béla III. in Bizantinsko cesarstvo · Béla III. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Belizar

Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.

Belizar in Bizantinsko cesarstvo · Belizar in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Bizantinsko cesarstvo · Beneška republika in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Benetke in Bizantinsko cesarstvo · Benetke in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Bitinija in Bizantinsko cesarstvo · Bitinija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.

Bitka na Kosovskem polju in Bizantinsko cesarstvo · Bitka na Kosovskem polju in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.

Bitka pri Manzikertu in Bizantinsko cesarstvo · Bitka pri Manzikertu in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Bizantinski senat in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinski senat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Bizantinsko cesarstvo in Bolgari · Bolgari in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bonifacij I. Montferraški

‎Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.

Bizantinsko cesarstvo in Bonifacij I. Montferraški · Bonifacij I. Montferraški in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Bizantinsko cesarstvo in Bospor · Bospor in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Bizantinsko cesarstvo in Ciper · Ciper in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Bizantinsko cesarstvo in Dalmacija (rimska provinca) · Dalmacija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Bizantinsko cesarstvo in Damask · Damask in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Bizantinsko cesarstvo in Danišmendi · Danišmendi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Bizantinsko cesarstvo in De iure - de facto · De iure - de facto in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Devolska pogodba

Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.

Bizantinsko cesarstvo in Devolska pogodba · Devolska pogodba in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Bizantinsko cesarstvo in Dioklecijan · Dioklecijan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Bizantinsko cesarstvo in Donava · Donava in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Bizantinsko cesarstvo in Drač · Drač in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Bizantinsko cesarstvo in Druga križarska vojna · Druga križarska vojna in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Drugi nicejski koncil

Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.

Bizantinsko cesarstvo in Drugi nicejski koncil · Drugi nicejski koncil in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Bizantinsko cesarstvo in Drugo bolgarsko cesarstvo · Drugo bolgarsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Bizantinsko cesarstvo in Egejsko morje · Egejsko morje in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Bizantinsko cesarstvo in Egipt · Egipt in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Bizantinsko cesarstvo in Egipt (rimska provinca) · Egipt (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Enrico Dandolo

Enrico Dandolo, 41.

Bizantinsko cesarstvo in Enrico Dandolo · Enrico Dandolo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Epidemija

Epidemija (iz grščine epi- 'na' in demos 'ljudje') je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco v populaciji.

Bizantinsko cesarstvo in Epidemija · Epidemija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Bizantinsko cesarstvo in Epirski despotat · Epirski despotat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Bizantinsko cesarstvo in Evfrat · Evfrat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ferdinand II. Aragonski

Ferdinand II.

Bizantinsko cesarstvo in Ferdinand II. Aragonski · Ferdinand II. Aragonski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Bizantinsko cesarstvo in Filip Švabski · Filip Švabski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Bizantinsko cesarstvo in Filozofija · Filozofija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Fokas

Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5. oktober 610, Konstantinopel.

Bizantinsko cesarstvo in Fokas · Fokas in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Folis

Folis cesarja Galerija Folis (latinsko, grško, arabsko fals) je bil rimski in bizantinski kovanec.

Bizantinsko cesarstvo in Folis · Folis in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Fotij I.

Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.

Bizantinsko cesarstvo in Fotij I. · Fotij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Bizantinsko cesarstvo in Franki · Franki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Genovska republika

Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.

Bizantinsko cesarstvo in Genovska republika · Genovska republika in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Bizantinsko cesarstvo in Gepidi · Gepidi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Bizantinsko cesarstvo in Germani · Germani in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Bizantinsko cesarstvo in Grčija · Grčija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Bizantinsko cesarstvo in Grščina · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Grški ogenj

Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.

Bizantinsko cesarstvo in Grški ogenj · Grški ogenj in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Bizantinsko cesarstvo in Gruzija · Gruzija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija · Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Bizantinsko cesarstvo in Hazari · Hazari in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Heraklij

Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.

Bizantinsko cesarstvo in Heraklij · Heraklij in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Huni · Huni in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ikona

Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.

Bizantinsko cesarstvo in Ikona · Ikona in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ikonoklazem

Ikonoklazem (grško.

Bizantinsko cesarstvo in Ikonoklazem · Ikonoklazem in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Bizantinsko cesarstvo in Iliri · Iliri in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Bizantinsko cesarstvo in Irak · Irak in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ivan I. Cimisk

Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.

Bizantinsko cesarstvo in Ivan I. Cimisk · Ivan I. Cimisk in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Bizantinsko cesarstvo in Ivan II. Komnen · Ivan II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Bizantinsko cesarstvo in Ivan VI. Kantakuzen · Ivan VI. Kantakuzen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Izabela I. Kastiljska

Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.

Bizantinsko cesarstvo in Izabela I. Kastiljska · Izabela I. Kastiljska in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Izak I. Komnen

Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.

Bizantinsko cesarstvo in Izak I. Komnen · Izak I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Izak II. Angel

Izak II.

Bizantinsko cesarstvo in Izak II. Angel · Izak II. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Bizantinsko cesarstvo in Jadransko morje · Jadransko morje in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalem · Jeruzalem in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo · Jeruzalemsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Bizantinsko cesarstvo in Jezus Kristus · Jezus Kristus in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Bizantinsko cesarstvo in Justinijan I. · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Justinijan II.

Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4. november 711.

Bizantinsko cesarstvo in Justinijan II. · Justinijan II. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Bizantinsko cesarstvo in Justinijanov zakonik · Justinijanov zakonik in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Bizantinsko cesarstvo in Kalabrija · Kalabrija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Bizantinsko cesarstvo in Karel Veliki · Karel Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kartagina (občina)

Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.

Bizantinsko cesarstvo in Kartagina (občina) · Kartagina (občina) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Bizantinsko cesarstvo in Kijevska Rusija · Kijevska Rusija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Bizantinsko cesarstvo in Kilikija · Kilikija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Koncil v Clermontu

Papež Urban II. na koncilu v Clermontu, poznogotska iluminacija iz knjige ''Livre des Passages d'Outre-mer'', ki je nastala okrog leta 1490, Bibliothèque National, Pariz Koncil v Clermontu je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je bil od 18. do 28. novembra 1095 v Clermont-Ferrandu, Francija, in je sprožil prvo križarsko vojno.

Bizantinsko cesarstvo in Koncil v Clermontu · Koncil v Clermontu in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Koncil v Piacenzi

Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).

Bizantinsko cesarstvo in Koncil v Piacenzi · Koncil v Piacenzi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Bizantinsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Konstantin IV.

Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10. julij 685.

Bizantinsko cesarstvo in Konstantin IV. · Konstantin IV. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Bizantinsko cesarstvo in Konstantin VII. Porfirogenet · Konstantin VII. Porfirogenet in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Konstantin XI. Paleolog

Konstantin XI.

Bizantinsko cesarstvo in Konstantin XI. Paleolog · Konstantin XI. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopel · Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

Bizantinsko cesarstvo in Kozrav II. · Kozrav II. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Bizantinsko cesarstvo in Krščanstvo · Krščanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Bizantinsko cesarstvo in Kreta · Kreta in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Bizantinsko cesarstvo in Krf · Krf in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Križarske države

Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.

Bizantinsko cesarstvo in Križarske države · Križarske države in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Bizantinsko cesarstvo in Križarske vojne · Križarske vojne in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Krum

Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.

Bizantinsko cesarstvo in Krum · Krum in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Bizantinsko cesarstvo in Ktezifon · Ktezifon in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kutriguri

Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Kutriguri so bili turško nomadsko ljudstvo ki je v 6.

Bizantinsko cesarstvo in Kutriguri · Kutriguri in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Bizantinsko cesarstvo in Langobardi · Langobardi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Larisa

Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.

Bizantinsko cesarstvo in Larisa · Larisa in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Bizantinsko cesarstvo in Latinščina · Latinščina in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Bizantinsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo · Latinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Leon I. Tračan

Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.

Bizantinsko cesarstvo in Leon I. Tračan · Leon I. Tračan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Bizantinsko cesarstvo in Leon III. Izavrijec · Leon III. Izavrijec in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Leon V. Armenec

Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.

Bizantinsko cesarstvo in Leon V. Armenec · Leon V. Armenec in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Leon VI. Modri

Leon VI.

Bizantinsko cesarstvo in Leon VI. Modri · Leon VI. Modri in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Bizantinsko cesarstvo in Levant · Levant in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Bizantinsko cesarstvo in Madžari · Madžari in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Bizantinsko cesarstvo in Makedonija (rimska provinca) · Makedonija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Bizantinsko cesarstvo in Malta · Malta in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mandilion

Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja Mandilion, znan tudi kot Sveti Mandilion (Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni Edesi čudežno pojavila Jezusova podoba.

Bizantinsko cesarstvo in Mandilion · Mandilion in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Manuel I. Komnen · Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Marcijan

Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.

Bizantinsko cesarstvo in Marcijan · Marcijan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Bizantinsko cesarstvo in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Bizantinsko cesarstvo in Messina · Messina in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mezija

Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.

Bizantinsko cesarstvo in Mezija · Mezija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.

Bizantinsko cesarstvo in Mezopotamija (rimska provinca) · Mezopotamija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Bizantinsko cesarstvo in Mihael VII. Dukas · Mihael VII. Dukas in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII.

Bizantinsko cesarstvo in Mihael VIII. Paleolog · Mihael VIII. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.

Bizantinsko cesarstvo in Milanski edikt · Milanski edikt in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Misijonar

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.

Bizantinsko cesarstvo in Misijonar · Misijonar in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Bizantinsko cesarstvo in Mongoli · Mongoli in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Morejski despotat

Morejski despotat (grško, Despotáton toú Moréos) ali Mistrski despotat (grško, Despotáton toú Mystrá) je bila od sredine 14.

Bizantinsko cesarstvo in Morejski despotat · Morejski despotat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Bizantinsko cesarstvo in Mozaik · Mozaik in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Bizantinsko cesarstvo in Neapelj · Neapelj in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Bizantinsko cesarstvo in Neron · Neron in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Bizantinsko cesarstvo in Nikefor III. Botanijat · Nikefor III. Botanijat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Bizantinsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo · Nikejsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Nikifor II. Fokas

Nikifor II.

Bizantinsko cesarstvo in Nikifor II. Fokas · Nikifor II. Fokas in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ninive

Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Ninive · Ninive in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Bizantinsko cesarstvo in Normani · Normani in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Bizantinsko cesarstvo in Odoaker · Odoaker in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Bizantinsko cesarstvo in Odrin · Odrin in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Bizantinsko cesarstvo in Omajadski kalifat · Omajadski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Omurtag

Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.

Bizantinsko cesarstvo in Omurtag · Omurtag in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Osman I.

Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.

Bizantinsko cesarstvo in Osman I. · Osman I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Bizantinsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Otranto

Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).

Bizantinsko cesarstvo in Otranto · Otranto in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Bizantinsko cesarstvo in Papeška država · Papeška država in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Papež Agapit I.

Agapit I. (tudi Agapet I.), rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 490 Rim (Lacij, Italsko kraljestvo); † 22. april 536 Carigrad (Bizantinsko cesarstvo).

Bizantinsko cesarstvo in Papež Agapit I. · Papež Agapit I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Bizantinsko cesarstvo in Papež Inocenc III. · Papež Inocenc III. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Papež Nikolaj I.

Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Bizantinsko cesarstvo in Papež Nikolaj I. · Papež Nikolaj I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Bizantinsko cesarstvo in Papež Urban II. · Papež Urban II. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Patriarh

Patriarh (grško.

Bizantinsko cesarstvo in Patriarh · Patriarh in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Pečenegi

Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.

Bizantinsko cesarstvo in Pečenegi · Pečenegi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Bizantinsko cesarstvo in Peloponez · Peloponez in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Peter Krešimir IV.

Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.

Bizantinsko cesarstvo in Peter Krešimir IV. · Peter Krešimir IV. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Bizantinsko cesarstvo in Platon · Platon in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Prokopij iz Cezareje

Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.

Bizantinsko cesarstvo in Prokopij iz Cezareje · Prokopij iz Cezareje in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Bizantinsko cesarstvo in Prvo bolgarsko cesarstvo · Prvo bolgarsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Bizantinsko cesarstvo in Ravena · Ravena in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.

Bizantinsko cesarstvo in Rimska provinca · Rimska provinca in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Bizantinsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Robert Guiscard

Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.

Bizantinsko cesarstvo in Robert Guiscard · Robert Guiscard in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Rogerij II. Sicilski

Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.

Bizantinsko cesarstvo in Rogerij II. Sicilski · Rogerij II. Sicilski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Roman I. Lekapen

Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.

Bizantinsko cesarstvo in Roman I. Lekapen · Roman I. Lekapen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Roman IV. Diogen

Roman IV.

Bizantinsko cesarstvo in Roman IV. Diogen · Roman IV. Diogen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Bizantinsko cesarstvo in Romul Avgust · Romul Avgust in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Bizantinsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Bizantinsko cesarstvo in Seldžuki · Seldžuki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Bizantinsko cesarstvo in Sicilija · Sicilija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sicilija (rimska provinca)

Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.

Bizantinsko cesarstvo in Sicilija (rimska provinca) · Sicilija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sidon

Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.

Bizantinsko cesarstvo in Sidon · Sidon in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Simeon I. Bolgarski

Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.

Bizantinsko cesarstvo in Simeon I. Bolgarski · Simeon I. Bolgarski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Bizantinsko cesarstvo in Sirija (rimska provinca) · Sirija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Bizantinsko cesarstvo in Slovani · Slovani in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Bizantinsko cesarstvo in Solun · Solun in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Bizantinsko cesarstvo in Srbi · Srbi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Srbsko cesarstvo

Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.

Bizantinsko cesarstvo in Srbsko cesarstvo · Srbsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Bizantinsko cesarstvo in Srednji vek · Srednji vek in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Bizantinsko cesarstvo in Sremska Mitrovica · Sremska Mitrovica in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum · Sultanat Rum in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Bizantinsko cesarstvo in Sveta Ciril in Metod · Sveta Ciril in Metod in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sveta dežela

Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.

Bizantinsko cesarstvo in Sveta dežela · Sveta dežela in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Bizantinsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Svila

Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.

Bizantinsko cesarstvo in Svila · Svila in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Teja

Teja je žensko osebno ime.

Bizantinsko cesarstvo in Teja · Teja in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Teodahad

Teodahad (gotsko Þiudahaþus, latinsko) je bil od leta 534 do 536 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 480 Tauresium (sedaj Gradište, Makedonija), † 536.

Bizantinsko cesarstvo in Teodahad · Teodahad in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.

Bizantinsko cesarstvo in Teoderik Veliki · Teoderik Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Bizantinsko cesarstvo in Teodozij I. · Teodozij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Teofan Spovednik

Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.

Bizantinsko cesarstvo in Teofan Spovednik · Teofan Spovednik in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Tervel

Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.

Bizantinsko cesarstvo in Tervel · Tervel in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Bizantinsko cesarstvo in Tesalija · Tesalija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Bizantinsko cesarstvo in Tetrarhija · Tetrarhija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Tiberij II. Konstantin

Tiberij II.

Bizantinsko cesarstvo in Tiberij II. Konstantin · Tiberij II. Konstantin in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Tiberija

Tiberija ponoči Tiberija (hebrejsko, arabsko:, mednarodno tudi Tiberia, Tiberias, Tiberiada) je mesto ob Galilejskem oziroma Tiberijskem jezeru v Izraelu.

Bizantinsko cesarstvo in Tiberija · Tiberija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Tomaž Slovan

Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Tomaž Slovan · Tomaž Slovan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Totila

Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.

Bizantinsko cesarstvo in Totila · Totila in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Bizantinsko cesarstvo in Trakija · Trakija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Trakija (rimska provinca) · Trakija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Trapezundsko cesarstvo

Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Bizantinsko cesarstvo in Trapezundsko cesarstvo · Trapezundsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna · Tretja križarska vojna in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Bizantinsko cesarstvo in Turki · Turki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Bizantinsko cesarstvo in Vandali · Vandali in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Bizantinsko cesarstvo in Varjagi · Varjagi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Bizantinsko cesarstvo in Velika shizma · Velika shizma in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Vladimir I. Kijevski

Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije". Sprva pogan, se je veliko bojeval, si podredil uporna plemena ter v spopadih s sosedi razširil in utrdil meje države. Leta 989 se je poročil z bizantinsko princeso Ano in sprejel njeno vero. Začel je pokristjanjevati svoj narod in graditi zidane krščanske cerkve. S tem je Rusijo približal Evropi in jo vključil v bizantinsko kulturno območje. Za zasluge pokristjanjevanja ga je ruska pravoslavna Cerkev proglasila za svetnika. Po njem se imenuje jedrska podmornica.

Bizantinsko cesarstvo in Vladimir I. Kijevski · Vladimir I. Kijevski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Bizantinsko cesarstvo in Vlahi · Vlahi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Bizantinsko cesarstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev · Vzhodna pravoslavna cerkev in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Bizantinsko cesarstvo in Zadar · Zadar in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Zenon

Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.

Bizantinsko cesarstvo in Zenon · Zenon in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »