Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna

Bizantinsko cesarstvo vs. Tretja križarska vojna

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Podobnosti med Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna

Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksandrija, Anatolija, Antiohija, Bližnji vzhod, Ciper, Damask, Druga križarska vojna, Egipt, Epidemija, Evropa, Izak II. Angel, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Konya, Križar, Križarske vojne, Levant, Manuel I. Komnen, Messina, Patriarh, Sicilija, Sirija, Sultan, Sultanat Rum, Sveta dežela, Sveto rimsko cesarstvo, Tiberija.

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Aleksandrija in Bizantinsko cesarstvo · Aleksandrija in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bizantinsko cesarstvo · Anatolija in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Antiohija in Bizantinsko cesarstvo · Antiohija in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Bizantinsko cesarstvo in Bližnji vzhod · Bližnji vzhod in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Bizantinsko cesarstvo in Ciper · Ciper in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Bizantinsko cesarstvo in Damask · Damask in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Bizantinsko cesarstvo in Druga križarska vojna · Druga križarska vojna in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Bizantinsko cesarstvo in Egipt · Egipt in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Epidemija

Epidemija (iz grščine epi- 'na' in demos 'ljudje') je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco v populaciji.

Bizantinsko cesarstvo in Epidemija · Epidemija in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Bizantinsko cesarstvo in Evropa · Evropa in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Izak II. Angel

Izak II.

Bizantinsko cesarstvo in Izak II. Angel · Izak II. Angel in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalem · Jeruzalem in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo · Jeruzalemsko kraljestvo in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Konya

Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.

Bizantinsko cesarstvo in Konya · Konya in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Križar

Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.

Bizantinsko cesarstvo in Križar · Križar in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Bizantinsko cesarstvo in Križarske vojne · Križarske vojne in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Bizantinsko cesarstvo in Levant · Levant in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Manuel I. Komnen · Manuel I. Komnen in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Bizantinsko cesarstvo in Messina · Messina in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Patriarh

Patriarh (grško.

Bizantinsko cesarstvo in Patriarh · Patriarh in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Bizantinsko cesarstvo in Sicilija · Sicilija in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Bizantinsko cesarstvo in Sirija · Sirija in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Bizantinsko cesarstvo in Sultan · Sultan in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum · Sultanat Rum in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Sveta dežela

Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.

Bizantinsko cesarstvo in Sveta dežela · Sveta dežela in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Bizantinsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Tiberija

Tiberija ponoči Tiberija (hebrejsko, arabsko:, mednarodno tudi Tiberia, Tiberias, Tiberiada) je mesto ob Galilejskem oziroma Tiberijskem jezeru v Izraelu.

Bizantinsko cesarstvo in Tiberija · Tiberija in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna

Bizantinsko cesarstvo 387 odnose, medtem ko je Tretja križarska vojna 92. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 5.64% = 27 / (387 + 92).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: