Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantin I. Veliki

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantin I. Veliki

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem vs. Konstantin I. Veliki

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema. Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Podobnosti med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantin I. Veliki

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantin I. Veliki še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Anatolija, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Egipt, Evropa, Evzebij Cezarejski, Grščina, Jezus Kristus, Krščanstvo, Latinščina, Palestina (regija), Patriarh, Rimsko cesarstvo, Sveta Helena, Tempelj, Vzhodna pravoslavna cerkev, 4. stoletje.

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Anatolija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Carigrad · Carigrad in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Egipt · Egipt in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Evropa · Evropa in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Evzebij Cezarejski

Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Evzebij Cezarejski · Evzebij Cezarejski in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Grščina · Grščina in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Jezus Kristus · Jezus Kristus in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Krščanstvo · Konstantin I. Veliki in Krščanstvo · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Latinščina · Konstantin I. Veliki in Latinščina · Poglej več »

Palestina (regija)

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Palestina (regija) · Konstantin I. Veliki in Palestina (regija) · Poglej več »

Patriarh

Patriarh (grško.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Patriarh · Konstantin I. Veliki in Patriarh · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Rimsko cesarstvo · Konstantin I. Veliki in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Sveta Helena

Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Sveta Helena · Konstantin I. Veliki in Sveta Helena · Poglej več »

Tempelj

Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Tempelj · Konstantin I. Veliki in Tempelj · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Vzhodna pravoslavna cerkev · Konstantin I. Veliki in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

4. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.

4. stoletje in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · 4. stoletje in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantin I. Veliki

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem 119 odnose, medtem ko je Konstantin I. Veliki 153. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 6.25% = 17 / (119 + 153).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantin I. Veliki. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »