Podobnosti med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinsko cesarstvo
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinsko cesarstvo še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Anatolija, Arabci, Carigrad, Egipt, Evropa, Evzebij Cezarejski, Grščina, Heraklij, Ikona, Islam, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Jezus Kristus, Judje, Konstantin I. Veliki, Kozrav II., Krščanstvo, Križar, Križarske vojne, Latinščina, Palestina (regija), Papež Urban II., Patriarh, Prva križarska vojna, Rimsko cesarstvo, Tretja križarska vojna, Vzhodna pravoslavna cerkev.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Anatolija in Bizantinsko cesarstvo ·
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Arabci in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Arabci in Bizantinsko cesarstvo ·
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Carigrad · Bizantinsko cesarstvo in Carigrad ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Egipt · Bizantinsko cesarstvo in Egipt ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Evropa · Bizantinsko cesarstvo in Evropa ·
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Evzebij Cezarejski · Bizantinsko cesarstvo in Evzebij Cezarejski ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Grščina · Bizantinsko cesarstvo in Grščina ·
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Heraklij · Bizantinsko cesarstvo in Heraklij ·
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Ikona · Bizantinsko cesarstvo in Ikona ·
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Islam · Bizantinsko cesarstvo in Islam ·
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Jeruzalem · Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalem ·
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Jeruzalemsko kraljestvo · Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Jezus Kristus · Bizantinsko cesarstvo in Jezus Kristus ·
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Judje · Bizantinsko cesarstvo in Judje ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Konstantin I. Veliki · Bizantinsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki ·
Kozrav II.
Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Kozrav II. · Bizantinsko cesarstvo in Kozrav II. ·
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Krščanstvo · Bizantinsko cesarstvo in Krščanstvo ·
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Križar · Bizantinsko cesarstvo in Križar ·
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Križarske vojne · Bizantinsko cesarstvo in Križarske vojne ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Latinščina · Bizantinsko cesarstvo in Latinščina ·
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Palestina (regija) · Bizantinsko cesarstvo in Palestina (regija) ·
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Papež Urban II. · Bizantinsko cesarstvo in Papež Urban II. ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Patriarh · Bizantinsko cesarstvo in Patriarh ·
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Prva križarska vojna · Bizantinsko cesarstvo in Prva križarska vojna ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Rimsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo ·
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Tretja križarska vojna · Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Vzhodna pravoslavna cerkev · Bizantinsko cesarstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinsko cesarstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinsko cesarstvo
Primerjava med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinsko cesarstvo
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem 119 odnose, medtem ko je Bizantinsko cesarstvo 387. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 5.53% = 28 / (119 + 387).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: