Podobnosti med Atlantski ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike
Atlantski ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Afrika, Azori, Bahami, Brazilija, Evropa, Islandija, Jacques Cartier, Južna Amerika, Kanada, Kanarski otoki, Krištof Kolumb, Madeira, Nova Fundlandija, Panamski prekop, Portugalci, Prva svetovna vojna, Rt dobrega upanja, Severna Amerika, Sueški prekop, Tihi ocean, Vikingi, Zelenortski otoki.
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Afrika in Atlantski ocean · Afrika in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Atlantski ocean in Azori · Azori in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Bahami
Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.
Atlantski ocean in Bahami · Bahami in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Atlantski ocean in Brazilija · Brazilija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Atlantski ocean in Evropa · Evropa in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Atlantski ocean in Islandija · Islandija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Jacques Cartier
Jacques Cartier, francoski pomorščak in raziskovalec, * 31. december 1491, Saint-Malo, Francija, † 1. september 1557, Saint-Malo.
Atlantski ocean in Jacques Cartier · Jacques Cartier in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Atlantski ocean in Južna Amerika · Južna Amerika in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Atlantski ocean in Kanada · Kanada in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Atlantski ocean in Kanarski otoki · Kanarski otoki in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Atlantski ocean in Krištof Kolumb · Krištof Kolumb in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Atlantski ocean in Madeira · Madeira in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Atlantski ocean in Nova Fundlandija · Nova Fundlandija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Panamski prekop
Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.
Atlantski ocean in Panamski prekop · Panamski prekop in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Atlantski ocean in Portugalci · Portugalci in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Atlantski ocean in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Atlantski ocean in Rt dobrega upanja · Rt dobrega upanja in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Atlantski ocean in Severna Amerika · Severna Amerika in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Atlantski ocean in Sueški prekop · Sueški prekop in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Atlantski ocean in Tihi ocean · Tihi ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Atlantski ocean in Vikingi · Vikingi in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki (izg.), so suverena republika na otočju Makaronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike.
Atlantski ocean in Zelenortski otoki · Zelenortski otoki in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Atlantski ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Atlantski ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike
Primerjava med Atlantski ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike
Atlantski ocean 100 odnose, medtem ko je Zgodovina Združenih držav Amerike 674. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 2.84% = 22 / (100 + 674).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Atlantski ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: