Hitreje kot brskalnik!
100 odnosi: Abisal, Afrika, Amelia Earhart, Antična Grčija, Arktični ocean, Ascension, Atlant (mitologija), Atlantski tokovi, Atlas (gorovje), Azori, Azorski anticiklon, Škotsko morje, Španci, Baffinov zaliv, Bahami, Baltsko morje, Benguelski tok, Bermudi, Bermudski trikotnik, Bioko, Biskajski zaliv, Bouvetov otok, Brazilija, Britansko otočje, Cape Cod, Charles Lindbergh, Coriolisova sila, Drakov preliv, Ekvator, Erik Rdeči, Evropa, Falklandski otoki, Ferdinand Magellan, Franc I. Francoski, Gorovje, Grška mitologija, Grenlandija, Gvinejski zaliv, Hudsonov zaliv, Indijski ocean, Irsko morje, Islandija, Islandske sage, Jacques Cartier, John Harrison, Južna Amerika, Kamerun, Kanada, Kanarski otoki, Karibsko morje, ..., Kartagina (občina), Keltsko morje, Kontinentalna polica, Krištof Kolumb, Labradorsko morje, Madeira, Magellanov preliv, Mali Antili, Maracaibo (jezero), Mehiški zaliv, Norveška, Norveško morje, Nova Fundlandija, Ocean, Oceanski jarek, Panamski prekop, Pangea, Podmornica, Portugalci, Preliv Beagle, Prva svetovna vojna, Rečna jegulja, Reka svetega Lovrenca, RMS Titanic, Robno morje, Rokavski preliv, Rt Agulhas, Rt dobrega upanja, Rt Horn, Severna Amerika, Severno morje, Sistem Pogodbe o Antarktiki, Skati, Srednjeatlantski hrbet, Sredozemsko morje, Sueški prekop, Svalbard, Sveta Helena (otok), Sveti Tomaž in Princ, Thor Heyerdahl, Tihi ocean, Tristan da Cunha, Tropski ciklon, Veliki Antili, Vikingi, Zalivski tok, Zelenortski otoki, Zemlja, Zemljepisna dolžina, Zračna ladja. Razširi indeks (50 več) »
Abisal
Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.
Novo!!: Atlantski ocean in Abisal · Poglej več »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Atlantski ocean in Afrika · Poglej več »
Amelia Earhart
Amelia Mary Earhart, ameriška pilotka in pustolovka, * 24. julij 1897, Atchison, Kansas, ZDA, † 2. julij 1937, nekje nad Tihim oceanom.
Novo!!: Atlantski ocean in Amelia Earhart · Poglej več »
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Atlantski ocean in Antična Grčija · Poglej več »
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Novo!!: Atlantski ocean in Arktični ocean · Poglej več »
Ascension
Otok Ascension je osamljen vulkanski otok v Južnem Atlantskem oceanu 7° 56' južno od ekvatorja.
Novo!!: Atlantski ocean in Ascension · Poglej več »
Atlant (mitologija)
Atlant ali z drugim imenom Atlas, je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.
Novo!!: Atlantski ocean in Atlant (mitologija) · Poglej več »
Atlantski tokovi
V ekvatorialnem področju se pod vplivom pasatov pojavi proti zahodu severni in južni tok, med njima pa gvinejski protitok.
Novo!!: Atlantski ocean in Atlantski tokovi · Poglej več »
Atlas (gorovje)
Gorovje Atlas na satelitski sliki Afrike Gorovje Atlas (arabsko جبال الأطلس) je mlado nagubano gorovje v regiji Magreb na severozahodu Afrike, ki se razteza v dolžini 2.400 km skozi Maroko, Alžirijo in Tunizijo, vključuje pa tudi Gibraltarsko skalo.
Novo!!: Atlantski ocean in Atlas (gorovje) · Poglej več »
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Novo!!: Atlantski ocean in Azori · Poglej več »
Azorski anticiklon
Azorski anticiklon je del subtropskega anticiklonalnega pasu, katerega jedro se ustvarja nad Azorskimi otoki.
Novo!!: Atlantski ocean in Azorski anticiklon · Poglej več »
Škotsko morje
južni polobli Škotsko morje je morje na severnem robu Južnega oceana na meji z južnim Atlantskim oceanom.
Novo!!: Atlantski ocean in Škotsko morje · Poglej več »
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Novo!!: Atlantski ocean in Španci · Poglej več »
Baffinov zaliv
Lega Baffinovega zaliva Plavajoča ledena gora v Baffinovem zalivu Baffinov zaliv (inuktitut Saknirutiak Imanga, grenlandsko Avannaata Imaa) je obsežen morski zaliv oziroma robno morje, ki leži med Atlantskim in Arktičnim oceanom.
Novo!!: Atlantski ocean in Baffinov zaliv · Poglej več »
Bahami
Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.
Novo!!: Atlantski ocean in Bahami · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Atlantski ocean in Baltsko morje · Poglej več »
Benguelski tok
Shematski prikaz južnoatlantskih morskih tokov Benguelski tok to je hladen oceanski tok, ki potuje vzdolž zahodne obale Afrike proti severu in severozahodu.
Novo!!: Atlantski ocean in Benguelski tok · Poglej več »
Bermudi
Bermudi so otoško čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva s samoupravo v Atlantskem oceanu.
Novo!!: Atlantski ocean in Bermudi · Poglej več »
Bermudski trikotnik
Lega Bermudskega trikotnika. Bermudski trikotnik, znan tudi pod imenom "hudičev trikotnik", je opredeljena regija na zahodnem delu severnega Atlantskega oceana, ki je najbolj znan po izginotju številnih ladij in letal.
Novo!!: Atlantski ocean in Bermudski trikotnik · Poglej več »
Bioko
Bioko je otok v Gvinejskem zalivu, najsevernejši in največji iz skupine ognjeniških otokov, skupno imenovanih »kamerunska veriga«.
Novo!!: Atlantski ocean in Bioko · Poglej več »
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Novo!!: Atlantski ocean in Biskajski zaliv · Poglej več »
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Novo!!: Atlantski ocean in Bouvetov otok · Poglej več »
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Novo!!: Atlantski ocean in Brazilija · Poglej več »
Britansko otočje
Lega Britanskega otočja Britansko otočje je največje evropsko otočje.
Novo!!: Atlantski ocean in Britansko otočje · Poglej več »
Cape Cod
Satelitska slika (pol)otoka Cape Cod Cape Cod je nekdanji polotok v severovzhodni ameriški zvezni državi Massachusetts.
Novo!!: Atlantski ocean in Cape Cod · Poglej več »
Charles Lindbergh
Charles Augustus Lindbergh, ameriški letalec, častnik, raziskovalec, pisatelj in izumitelj, * 4. februar 1902, Detroit, Michigan, Združene države Amerike, † 26. avgust 1974, vas Kipahulu, Havaji, ZDA.
Novo!!: Atlantski ocean in Charles Lindbergh · Poglej več »
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Novo!!: Atlantski ocean in Coriolisova sila · Poglej več »
Drakov preliv
Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.
Novo!!: Atlantski ocean in Drakov preliv · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Atlantski ocean in Ekvator · Poglej več »
Erik Rdeči
Erik Rdeči (staronordijsko Eiríkr rauði; norveško Eirik Raude), vikinški raziskovalec, * 950, okrožje Jaeder, jugozahodna Norveška, † 1003, Grenlandija.
Novo!!: Atlantski ocean in Erik Rdeči · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Atlantski ocean in Evropa · Poglej več »
Falklandski otoki
Zemljevid Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje z imenom Falklandski otoki (Malvini) Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.
Novo!!: Atlantski ocean in Falklandski otoki · Poglej več »
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Novo!!: Atlantski ocean in Ferdinand Magellan · Poglej več »
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Novo!!: Atlantski ocean in Franc I. Francoski · Poglej več »
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Novo!!: Atlantski ocean in Gorovje · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: Atlantski ocean in Grška mitologija · Poglej več »
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Novo!!: Atlantski ocean in Grenlandija · Poglej več »
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Novo!!: Atlantski ocean in Gvinejski zaliv · Poglej več »
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Novo!!: Atlantski ocean in Hudsonov zaliv · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Atlantski ocean in Indijski ocean · Poglej več »
Irsko morje
Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.
Novo!!: Atlantski ocean in Irsko morje · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: Atlantski ocean in Islandija · Poglej več »
Islandske sage
Islandske sage so prozne pripovedi iz časov naseljevanja Islandije.
Novo!!: Atlantski ocean in Islandske sage · Poglej več »
Jacques Cartier
Jacques Cartier, francoski pomorščak in raziskovalec, * 31. december 1491, Saint-Malo, Francija, † 1. september 1557, Saint-Malo.
Novo!!: Atlantski ocean in Jacques Cartier · Poglej več »
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Novo!!: Atlantski ocean in John Harrison · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Atlantski ocean in Južna Amerika · Poglej več »
Kamerun
Republika Kamerun je unitarna republika v Srednji Afriki, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo.
Novo!!: Atlantski ocean in Kamerun · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Atlantski ocean in Kanada · Poglej več »
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Novo!!: Atlantski ocean in Kanarski otoki · Poglej več »
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Novo!!: Atlantski ocean in Karibsko morje · Poglej več »
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Novo!!: Atlantski ocean in Kartagina (občina) · Poglej več »
Keltsko morje
Keltsko morje julija 2011. Keltsko morje je območje Atlantskega oceana ob južni obali Irske, ki je na vzhodu omejeno s kanalom Sv.
Novo!!: Atlantski ocean in Keltsko morje · Poglej več »
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Novo!!: Atlantski ocean in Kontinentalna polica · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: Atlantski ocean in Krištof Kolumb · Poglej več »
Labradorsko morje
Zemljevid Labradorskega morja Labradorsko morje je robno morje Atlantskega oceana, ki leži na njegovem severu med kanadskim polotokom Labrador na jugozahodu in Grenlandijo na severovzhodu.
Novo!!: Atlantski ocean in Labradorsko morje · Poglej več »
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Novo!!: Atlantski ocean in Madeira · Poglej več »
Magellanov preliv
Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.
Novo!!: Atlantski ocean in Magellanov preliv · Poglej več »
Mali Antili
Mali Antili so del Antilov, ki skupaj z Bahami tvorijo Karibsko otočje.
Novo!!: Atlantski ocean in Mali Antili · Poglej več »
Maracaibo (jezero)
Maracaibo je velika polslana laguna oz.
Novo!!: Atlantski ocean in Maracaibo (jezero) · Poglej več »
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Novo!!: Atlantski ocean in Mehiški zaliv · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Atlantski ocean in Norveška · Poglej več »
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra. Pod morskim dnom so bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki se komercialno raziskujejo na območjih z globino morja do približno enega kilometra. Obalna območja so bogata z ribami, ki obiščejo Norveško morje iz severnega Atlantika ali Barentsovega morja (trske) zaradi drstenja. Topel severnoatlantski tok zagotavlja razmeroma stabilne in visoke temperature vode, tako da je za razliko od arktičnih morij Norveško morje vse leto brez ledu. Nedavne raziskave so pokazale, da je velika količina vode v Norveškem morju z veliko sposobnostjo absorpcije toplote pomembnejša kot vir milih zim na Norveškem kot Zalivski tok in njegovi podaljški.
Novo!!: Atlantski ocean in Norveško morje · Poglej več »
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Novo!!: Atlantski ocean in Nova Fundlandija · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Atlantski ocean in Ocean · Poglej več »
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Novo!!: Atlantski ocean in Oceanski jarek · Poglej več »
Panamski prekop
Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.
Novo!!: Atlantski ocean in Panamski prekop · Poglej več »
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Novo!!: Atlantski ocean in Pangea · Poglej več »
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Novo!!: Atlantski ocean in Podmornica · Poglej več »
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Novo!!: Atlantski ocean in Portugalci · Poglej več »
Preliv Beagle
Delni letalski pogled na preliv Beagle. Zgoraj desno je viden čilski otok Navarino, spodaj levo pa argentinski del Isla Grande de Tierra del Fuego. Preliv Beagle (špansko: Canal del Beagle) je morski preliv v arhipelagu Tierra del Fuego na skrajnem južnem koncu Južne Amerike med Čilom in Argentino.
Novo!!: Atlantski ocean in Preliv Beagle · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Atlantski ocean in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rečna jegulja
Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.
Novo!!: Atlantski ocean in Rečna jegulja · Poglej več »
Reka svetega Lovrenca
Montrealu Reka svetega Lovrenca (angleško: Saint Lawrence River, francosko: fleuve Saint-Laurent) je velika severnoameriška reka, ki izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.
Novo!!: Atlantski ocean in Reka svetega Lovrenca · Poglej več »
RMS Titanic
RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15.
Novo!!: Atlantski ocean in RMS Titanic · Poglej več »
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Novo!!: Atlantski ocean in Robno morje · Poglej več »
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Novo!!: Atlantski ocean in Rokavski preliv · Poglej več »
Rt Agulhas
Svetilnik na rtu Agulhas Rt Agulhas (izgovarjava, v portugalščini) je najbolj južna točka celinske Afrike in po navedbah Mednarodne hidrografske organizacije kopenska točka, ki je izhodišče za namišljeno morsko linijo, ki predstavlja mejo med Atlantskim in Indijskim oceanom.
Novo!!: Atlantski ocean in Rt Agulhas · Poglej več »
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Novo!!: Atlantski ocean in Rt dobrega upanja · Poglej več »
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Novo!!: Atlantski ocean in Rt Horn · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Atlantski ocean in Severna Amerika · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Atlantski ocean in Severno morje · Poglej več »
Sistem Pogodbe o Antarktiki
Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.
Novo!!: Atlantski ocean in Sistem Pogodbe o Antarktiki · Poglej več »
Skati
Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.
Novo!!: Atlantski ocean in Skati · Poglej več »
Srednjeatlantski hrbet
Srednjeatlantski hrbet je srednjeoceanski hrbet (greben), divergentna meja tektonske plošče ali konstruktivna mejna ploskev, ki je na dnu Atlantskega oceana in je del najdaljšega gorskega območja na svetu.
Novo!!: Atlantski ocean in Srednjeatlantski hrbet · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Atlantski ocean in Sredozemsko morje · Poglej več »
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Novo!!: Atlantski ocean in Sueški prekop · Poglej več »
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Novo!!: Atlantski ocean in Svalbard · Poglej več »
Sveta Helena (otok)
Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo.
Novo!!: Atlantski ocean in Sveta Helena (otok) · Poglej več »
Sveti Tomaž in Princ
Sveti Tomaž in Princ (izgovarjava; uradno Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ) je otoška država v Gvinejskem zalivu ob zahodni ekvatorialni obali Afrike.
Novo!!: Atlantski ocean in Sveti Tomaž in Princ · Poglej več »
Thor Heyerdahl
Thor Heyerdahl, norveški raziskovalec in pustolovec, * 6. oktober 1914, Larvik, Norveška, † 18. april 2002, Colla Micheri, Italija.
Novo!!: Atlantski ocean in Thor Heyerdahl · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Atlantski ocean in Tihi ocean · Poglej več »
Tristan da Cunha
Tristan da Cunha, pogovorno Tristan, je osamljena skupina vulkanskih otokov v južnem Atlantskem oceanu.
Novo!!: Atlantski ocean in Tristan da Cunha · Poglej več »
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Novo!!: Atlantski ocean in Tropski ciklon · Poglej več »
Veliki Antili
Lega Velikih Antilov v Karibskem morju Veliki Antili (ali Antillas Mayores;;; haitijska kreolščina Gwo Zantiy; jamajška kreolščina Grieta hAntiliiz) so skupina večjih otokov Karibskega morja in del Antilov, skupaj s skupino manjših otokov Karibskega morja, imenovano Mali Antili.
Novo!!: Atlantski ocean in Veliki Antili · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Atlantski ocean in Vikingi · Poglej več »
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Novo!!: Atlantski ocean in Zalivski tok · Poglej več »
Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki (izg.), so suverena republika na otočju Makaronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike.
Novo!!: Atlantski ocean in Zelenortski otoki · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Atlantski ocean in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Novo!!: Atlantski ocean in Zemljepisna dolžina · Poglej več »
Zračna ladja
Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).
Novo!!: Atlantski ocean in Zračna ladja · Poglej več »
Preusmerja sem:
Atlantik, Južni Atlantik, Severni Atlantik.
