Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Apsidna precesija in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Apsidna precesija in Seznam astronomskih vsebin

Apsidna precesija vs. Seznam astronomskih vsebin

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Apsidna precesija in Seznam astronomskih vsebin

Apsidna precesija in Seznam astronomskih vsebin še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Al-Zarkali, Albert Einstein, Almagest, Apsidna točka, Apsidnica, Argument periapside, Elementi tira, Geocentrični model, Georg Aunpekh von Peurbach, Gibanje, Heliocentrični model, Hiparh, Izsrednost tira, Kroženje, Luna, Merkur, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Nikolaj Kopernik, Osončje, Precesija, Ptolemaj, Regiomontan, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Tir.

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Al-Zarkali in Apsidna precesija · Al-Zarkali in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Apsidna precesija · Albert Einstein in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Almagest in Apsidna precesija · Almagest in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Apsidna precesija in Apsidna točka · Apsidna točka in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Apsidnica

Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.

Apsidna precesija in Apsidnica · Apsidnica in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Apsidna precesija in Argument periapside · Argument periapside in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Apsidna precesija in Elementi tira · Elementi tira in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Apsidna precesija in Geocentrični model · Geocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Apsidna precesija in Georg Aunpekh von Peurbach · Georg Aunpekh von Peurbach in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Apsidna precesija in Gibanje · Gibanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Apsidna precesija in Heliocentrični model · Heliocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Apsidna precesija in Hiparh · Hiparh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Apsidna precesija in Izsrednost tira · Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Apsidna precesija in Kroženje · Kroženje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Apsidna precesija in Luna · Luna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Apsidna precesija in Merkur · Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Apsidna precesija in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Apsidna precesija in Nebesno telo · Nebesno telo in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Apsidna precesija in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Apsidna precesija in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Apsidna precesija in Precesija · Precesija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Apsidna precesija in Ptolemaj · Ptolemaj in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Apsidna precesija in Regiomontan · Regiomontan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Apsidna precesija in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Apsidna precesija in Splošna teorija relativnosti · Seznam astronomskih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Apsidna precesija in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Apsidna precesija in Seznam astronomskih vsebin

Apsidna precesija 30 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 1.18% = 26 / (30 + 2175).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Apsidna precesija in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »