Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Apsidna precesija in Nebesna mehanika

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Apsidna precesija in Nebesna mehanika

Apsidna precesija vs. Nebesna mehanika

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa. Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Podobnosti med Apsidna precesija in Nebesna mehanika

Apsidna precesija in Nebesna mehanika še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Almagest, Elementi tira, Gibanje, Heliocentrični model, Hiparh, Izsrednost tira, Kroženje, Luna, Merkur, Nebesno telo, Nikolaj Kopernik, Osončje, Ptolemaj, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Tir.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Apsidna precesija · Albert Einstein in Nebesna mehanika · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Almagest in Apsidna precesija · Almagest in Nebesna mehanika · Poglej več »

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Apsidna precesija in Elementi tira · Elementi tira in Nebesna mehanika · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Apsidna precesija in Gibanje · Gibanje in Nebesna mehanika · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Apsidna precesija in Heliocentrični model · Heliocentrični model in Nebesna mehanika · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Apsidna precesija in Hiparh · Hiparh in Nebesna mehanika · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Apsidna precesija in Izsrednost tira · Izsrednost tira in Nebesna mehanika · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Apsidna precesija in Kroženje · Kroženje in Nebesna mehanika · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Apsidna precesija in Luna · Luna in Nebesna mehanika · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Apsidna precesija in Merkur · Merkur in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Apsidna precesija in Nebesno telo · Nebesna mehanika in Nebesno telo · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Apsidna precesija in Nikolaj Kopernik · Nebesna mehanika in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Apsidna precesija in Osončje · Nebesna mehanika in Osončje · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Apsidna precesija in Ptolemaj · Nebesna mehanika in Ptolemaj · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Apsidna precesija in Sonce · Nebesna mehanika in Sonce · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Apsidna precesija in Splošna teorija relativnosti · Nebesna mehanika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Apsidna precesija in Tir · Nebesna mehanika in Tir · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Apsidna precesija in Nebesna mehanika

Apsidna precesija 30 odnose, medtem ko je Nebesna mehanika 122. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 11.18% = 17 / (30 + 122).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Apsidna precesija in Nebesna mehanika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »