Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin
Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin še 125 stvari v skupni (v Unijapedija): Abelova grupa, Abscisna os, Abstraktna algebra, Algebra, Algebrska ploskev, Algebrska struktura, Algebrska varieteta, Algoritem, Ameriško matematično društvo, Apolonij, Arhimed, Aritmetika, Arthur Cayley, Bernhard Riemann, Bernoullijeva lemniskata, Bijektivna preslikava, Blaise Pascal, Cassinijev oval, Daljica, Daniel Gray Quillen, David Hilbert, Diofantska enačba, Diskriminanta, Dolžina, Eksponentna funkcija, Elipsa, Eliptična krivulja, Enotska krožnica, Enotska sfera, Evklidski prostor, ..., Felix Christian Klein, Fermatov veliki izrek, François Viète, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijsko mesto točk, Gottfried Wilhelm Leibniz, Hiperbola, Hiperploskev, Homogene koordinate, Ideal (teorija kolobarjev), Imaginarna enota, Infinitezimalni račun, Inverzna funkcija, Isaac Newton, Jean-Pierre Serre, Joseph-Louis de Lagrange, Kategorija (matematika), Kocka, Kolobar (algebra), Kompleksno število, Komplement množice, Koordinatni sistem, Krivulja, Krivulja četrte stopnje, Krivulja tretje stopnje, Krožnica, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, Liejeva grupa, Maksim Lvovič Koncevič, Matematična singularnost, Matematični dokaz, Matematika, Menehmo, Množica, Mnogoterost, Morfizem, Neevklidska geometrija, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Ničla funkcije, Niccolo Fontana Tartaglia, Nicole Oresme, O notacija, Obseg (algebra), Obseg algebrskih števil, Odprta množica, Omar Hajam, Ordinatna os, Parabola, Parametrična enačba, Pierre de Fermat, Podmnožica, Podvojitev kocke, Polinom, Polmer, Prazna množica, Premer, Premica, Presečišče, Preslikava, Prevoj, Projektivna geometrija, Projektivna ravnina, Projektivni prostor, Prostornina, Racionalna funkcija, Racionalno število, Ravninska krivulja, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Realno število, René Descartes, Riemannova ploskev, Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev, Sfera, Spremenljivka, Stožnica, Tangenta, Teorija števil, Teorija grafov, Teorija iger, Teorija kategorij, Teorija množic, Točka (geometrija), Točka obrata, Točka v neskončnosti, Topološki prostor, Topologija, Trirazsežni prostor, Unija množic, Vektorski prostor, Zvezna funkcija, 1 (število). Razširi indeks (95 več) »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Abelova grupa in Algebrska geometrija · Abelova grupa in Seznam matematičnih vsebin ·
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Abscisna os in Algebrska geometrija · Abscisna os in Seznam matematičnih vsebin ·
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Abstraktna algebra in Algebrska geometrija · Abstraktna algebra in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Algebra in Algebrska geometrija · Algebra in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebrska ploskev
Algebrska ploskev je v matematiki algebrska varieteta z razsežnostjo enako 2.
Algebrska geometrija in Algebrska ploskev · Algebrska ploskev in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Algebrska geometrija in Algebrska struktura · Algebrska struktura in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebrska varieteta
Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.
Algebrska geometrija in Algebrska varieteta · Algebrska varieteta in Seznam matematičnih vsebin ·
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Algebrska geometrija in Algoritem · Algoritem in Seznam matematičnih vsebin ·
Ameriško matematično društvo
Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.
Algebrska geometrija in Ameriško matematično društvo · Ameriško matematično društvo in Seznam matematičnih vsebin ·
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Algebrska geometrija in Apolonij · Apolonij in Seznam matematičnih vsebin ·
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Algebrska geometrija in Arhimed · Arhimed in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Algebrska geometrija in Aritmetika · Aritmetika in Seznam matematičnih vsebin ·
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Algebrska geometrija in Arthur Cayley · Arthur Cayley in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Algebrska geometrija in Bernhard Riemann · Bernhard Riemann in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Algebrska geometrija in Bernoullijeva lemniskata · Bernoullijeva lemniskata in Seznam matematičnih vsebin ·
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Algebrska geometrija in Bijektivna preslikava · Bijektivna preslikava in Seznam matematičnih vsebin ·
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Algebrska geometrija in Blaise Pascal · Blaise Pascal in Seznam matematičnih vsebin ·
Cassinijev oval
Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.
Algebrska geometrija in Cassinijev oval · Cassinijev oval in Seznam matematičnih vsebin ·
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Algebrska geometrija in Daljica · Daljica in Seznam matematičnih vsebin ·
Daniel Gray Quillen
Daniel Gray »Dan« Quillen, ameriški matematik, * 22. junij 1940, Orange, New Jersey, ZDA, † 30. april 2011.
Algebrska geometrija in Daniel Gray Quillen · Daniel Gray Quillen in Seznam matematičnih vsebin ·
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Algebrska geometrija in David Hilbert · David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin ·
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Algebrska geometrija in Diofantska enačba · Diofantska enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Algebrska geometrija in Diskriminanta · Diskriminanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Algebrska geometrija in Dolžina · Dolžina in Seznam matematičnih vsebin ·
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Algebrska geometrija in Eksponentna funkcija · Eksponentna funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Algebrska geometrija in Elipsa · Elipsa in Seznam matematičnih vsebin ·
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Algebrska geometrija in Eliptična krivulja · Eliptična krivulja in Seznam matematičnih vsebin ·
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Algebrska geometrija in Enotska krožnica · Enotska krožnica in Seznam matematičnih vsebin ·
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Algebrska geometrija in Enotska sfera · Enotska sfera in Seznam matematičnih vsebin ·
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Algebrska geometrija in Evklidski prostor · Evklidski prostor in Seznam matematičnih vsebin ·
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Algebrska geometrija in Felix Christian Klein · Felix Christian Klein in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Algebrska geometrija in Fermatov veliki izrek · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Algebrska geometrija in François Viète · François Viète in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Algebrska geometrija in Geometrija · Geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Algebrska geometrija in Geometrijska konstrukcija · Geometrijska konstrukcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Algebrska geometrija in Geometrijsko mesto točk · Geometrijsko mesto točk in Seznam matematičnih vsebin ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Algebrska geometrija in Gottfried Wilhelm Leibniz · Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin ·
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Algebrska geometrija in Hiperbola · Hiperbola in Seznam matematičnih vsebin ·
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Algebrska geometrija in Hiperploskev · Hiperploskev in Seznam matematičnih vsebin ·
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Algebrska geometrija in Homogene koordinate · Homogene koordinate in Seznam matematičnih vsebin ·
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Algebrska geometrija in Ideal (teorija kolobarjev) · Ideal (teorija kolobarjev) in Seznam matematičnih vsebin ·
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Algebrska geometrija in Imaginarna enota · Imaginarna enota in Seznam matematičnih vsebin ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Algebrska geometrija in Infinitezimalni račun · Infinitezimalni račun in Seznam matematičnih vsebin ·
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Algebrska geometrija in Inverzna funkcija · Inverzna funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Algebrska geometrija in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam matematičnih vsebin ·
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Algebrska geometrija in Jean-Pierre Serre · Jean-Pierre Serre in Seznam matematičnih vsebin ·
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Algebrska geometrija in Joseph-Louis de Lagrange · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin ·
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Algebrska geometrija in Kategorija (matematika) · Kategorija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Algebrska geometrija in Kocka · Kocka in Seznam matematičnih vsebin ·
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Algebrska geometrija in Kolobar (algebra) · Kolobar (algebra) in Seznam matematičnih vsebin ·
Kompleksno število
1.
Algebrska geometrija in Kompleksno število · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Algebrska geometrija in Komplement množice · Komplement množice in Seznam matematičnih vsebin ·
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Algebrska geometrija in Koordinatni sistem · Koordinatni sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Algebrska geometrija in Krivulja · Krivulja in Seznam matematičnih vsebin ·
Krivulja četrte stopnje
Krivulja četrte stopnje (tudi kvartna krivulja) je ravninska krivulja četrte stopnje.
Algebrska geometrija in Krivulja četrte stopnje · Krivulja četrte stopnje in Seznam matematičnih vsebin ·
Krivulja tretje stopnje
Nekaj krivulj tretje stopnje. Parametra a \, in b \, sta določena z enačbo 4 x^3-ax^2y + 9xy^2-9y^3 -36x + 36y + 10b.
Algebrska geometrija in Krivulja tretje stopnje · Krivulja tretje stopnje in Seznam matematičnih vsebin ·
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Algebrska geometrija in Krožnica · Krožnica in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Algebrska geometrija in Leonardo Fibonacci · Leonardo Fibonacci in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Algebrska geometrija in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Algebrska geometrija in Liejeva grupa · Liejeva grupa in Seznam matematičnih vsebin ·
Maksim Lvovič Koncevič
Maksim Lvovič Koncevič, ruski matematik, * 25. avgust 1964, Himki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Algebrska geometrija in Maksim Lvovič Koncevič · Maksim Lvovič Koncevič in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Algebrska geometrija in Matematična singularnost · Matematična singularnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
Algebrska geometrija in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Algebrska geometrija in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Algebrska geometrija in Menehmo · Menehmo in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Algebrska geometrija in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Algebrska geometrija in Mnogoterost · Mnogoterost in Seznam matematičnih vsebin ·
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Algebrska geometrija in Morfizem · Morfizem in Seznam matematičnih vsebin ·
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Algebrska geometrija in Neevklidska geometrija · Neevklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Algebrska geometrija in Nerešeni matematični problemi · Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Algebrska geometrija in Neskončnost · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Algebrska geometrija in Ničla funkcije · Ničla funkcije in Seznam matematičnih vsebin ·
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Algebrska geometrija in Niccolo Fontana Tartaglia · Niccolo Fontana Tartaglia in Seznam matematičnih vsebin ·
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Algebrska geometrija in Nicole Oresme · Nicole Oresme in Seznam matematičnih vsebin ·
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Algebrska geometrija in O notacija · O notacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Algebrska geometrija in Obseg (algebra) · Obseg (algebra) in Seznam matematičnih vsebin ·
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Algebrska geometrija in Obseg algebrskih števil · Obseg algebrskih števil in Seznam matematičnih vsebin ·
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Algebrska geometrija in Odprta množica · Odprta množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Algebrska geometrija in Omar Hajam · Omar Hajam in Seznam matematičnih vsebin ·
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Algebrska geometrija in Ordinatna os · Ordinatna os in Seznam matematičnih vsebin ·
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Algebrska geometrija in Parabola · Parabola in Seznam matematičnih vsebin ·
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Algebrska geometrija in Parametrična enačba · Parametrična enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Algebrska geometrija in Pierre de Fermat · Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin ·
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Algebrska geometrija in Podmnožica · Podmnožica in Seznam matematičnih vsebin ·
Podvojitev kocke
Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.
Algebrska geometrija in Podvojitev kocke · Podvojitev kocke in Seznam matematičnih vsebin ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Algebrska geometrija in Polinom · Polinom in Seznam matematičnih vsebin ·
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Algebrska geometrija in Polmer · Polmer in Seznam matematičnih vsebin ·
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Algebrska geometrija in Prazna množica · Prazna množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Algebrska geometrija in Premer · Premer in Seznam matematičnih vsebin ·
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Algebrska geometrija in Premica · Premica in Seznam matematičnih vsebin ·
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Algebrska geometrija in Presečišče · Presečišče in Seznam matematičnih vsebin ·
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Algebrska geometrija in Preslikava · Preslikava in Seznam matematičnih vsebin ·
Prevoj
Graf funkcije v prevoju prečka tangento V trojni ničli ima funkcija vodoravni prevoj Prevòj funkcije je točka na grafu funkcije, kjer se spremeni smer ukrivljenosti grafa.
Algebrska geometrija in Prevoj · Prevoj in Seznam matematičnih vsebin ·
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Algebrska geometrija in Projektivna geometrija · Projektivna geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Algebrska geometrija in Projektivna ravnina · Projektivna ravnina in Seznam matematičnih vsebin ·
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Algebrska geometrija in Projektivni prostor · Projektivni prostor in Seznam matematičnih vsebin ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Algebrska geometrija in Prostornina · Prostornina in Seznam matematičnih vsebin ·
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Algebrska geometrija in Racionalna funkcija · Racionalna funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Algebrska geometrija in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Algebrska geometrija in Ravninska krivulja · Ravninska krivulja in Seznam matematičnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Algebrska geometrija in Razdalja · Razdalja in Seznam matematičnih vsebin ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Algebrska geometrija in Razsežnost (vektorski prostor) · Razsežnost (vektorski prostor) in Seznam matematičnih vsebin ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Algebrska geometrija in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin ·
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Algebrska geometrija in René Descartes · René Descartes in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Algebrska geometrija in Riemannova ploskev · Riemannova ploskev in Seznam matematičnih vsebin ·
Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev
V Seznamu kompleksnih in algebrskih ploskev so navedene ploskve, ki imajo ime (so imenovane).
Algebrska geometrija in Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev · Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev in Seznam matematičnih vsebin ·
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Algebrska geometrija in Sfera · Seznam matematičnih vsebin in Sfera ·
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Algebrska geometrija in Spremenljivka · Seznam matematičnih vsebin in Spremenljivka ·
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Algebrska geometrija in Stožnica · Seznam matematičnih vsebin in Stožnica ·
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Algebrska geometrija in Tangenta · Seznam matematičnih vsebin in Tangenta ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Algebrska geometrija in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil ·
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Algebrska geometrija in Teorija grafov · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grafov ·
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Algebrska geometrija in Teorija iger · Seznam matematičnih vsebin in Teorija iger ·
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Algebrska geometrija in Teorija kategorij · Seznam matematičnih vsebin in Teorija kategorij ·
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Algebrska geometrija in Teorija množic · Seznam matematičnih vsebin in Teorija množic ·
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Algebrska geometrija in Točka (geometrija) · Seznam matematičnih vsebin in Točka (geometrija) ·
Točka obrata
Navadna točka obrata na krivulji ''x''3–''y''2.
Algebrska geometrija in Točka obrata · Seznam matematičnih vsebin in Točka obrata ·
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Algebrska geometrija in Točka v neskončnosti · Seznam matematičnih vsebin in Točka v neskončnosti ·
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Algebrska geometrija in Topološki prostor · Seznam matematičnih vsebin in Topološki prostor ·
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Algebrska geometrija in Topologija · Seznam matematičnih vsebin in Topologija ·
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Algebrska geometrija in Trirazsežni prostor · Seznam matematičnih vsebin in Trirazsežni prostor ·
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Algebrska geometrija in Unija množic · Seznam matematičnih vsebin in Unija množic ·
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Algebrska geometrija in Vektorski prostor · Seznam matematičnih vsebin in Vektorski prostor ·
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Algebrska geometrija in Zvezna funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Zvezna funkcija ·
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
1 (število) in Algebrska geometrija · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin
Algebrska geometrija 146 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 125, indeks Jaccard je 5.32% = 125 / (146 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
