Podobnosti med Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva
Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej III. Angel, Anatolija, Antiohija, Balkan, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Donava, Grščina, Gruzija, Herezija, Ivan II. Komnen, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Krf, Križarske vojne, Larisa, Latinščina, Mihael VII. Dukas, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Normani, Odrin, Papež, Papež Urban II., Pečenegi, Robert Guiscard, Roman IV. Diogen, Seldžuki, Sultanat Rum, Trakija.
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Aleksej I. Komnen in Aleksej III. Angel · Aleksej III. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Aleksej I. Komnen in Anatolija · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Aleksej I. Komnen in Antiohija · Antiohija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Aleksej I. Komnen in Balkan · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski · Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Aleksej I. Komnen in Donava · Donava in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Aleksej I. Komnen in Grščina · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Aleksej I. Komnen in Gruzija · Gruzija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Aleksej I. Komnen in Herezija · Herezija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Aleksej I. Komnen in Ivan II. Komnen · Ivan II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Aleksej I. Komnen in Izak I. Komnen · Izak I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Izak II. Angel
Izak II.
Aleksej I. Komnen in Izak II. Angel · Izak II. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Aleksej I. Komnen in Krf · Krf in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Aleksej I. Komnen in Križarske vojne · Križarske vojne in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Aleksej I. Komnen in Larisa · Larisa in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Aleksej I. Komnen in Latinščina · Latinščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Aleksej I. Komnen in Mihael VII. Dukas · Mihael VII. Dukas in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Aleksej I. Komnen in Nikefor III. Botanijat · Nikefor III. Botanijat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Aleksej I. Komnen in Nikejsko cesarstvo · Nikejsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Aleksej I. Komnen in Normani · Normani in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Aleksej I. Komnen in Odrin · Odrin in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Aleksej I. Komnen in Papež · Papež in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Aleksej I. Komnen in Papež Urban II. · Papež Urban II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Aleksej I. Komnen in Pečenegi · Pečenegi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Aleksej I. Komnen in Robert Guiscard · Robert Guiscard in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Aleksej I. Komnen in Roman IV. Diogen · Roman IV. Diogen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Aleksej I. Komnen in Seldžuki · Seldžuki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Aleksej I. Komnen in Sultanat Rum · Sultanat Rum in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Aleksej I. Komnen in Trakija · Trakija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva
Aleksej I. Komnen 86 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 5.66% = 30 / (86 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: