Kazalo
27 odnosi: Anton Krempl, Budimpešta, Gradiščanščina, Huni, István Lukács, Jožef II., Jožef Košič, Kralj Matjaž, Ladislav Posmrtni, Leopold I. Habsburški, Ljutomer, Madžarščina, Madžari, Madžarska, Maksimilijan II. Habsburški, Mala Nedelja, Marija Terezija, Nemščina, Prekmursko narečje, Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943), Sigismund Luksemburški, Slovenska krajina (Ogrska), Sombotel, Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov, Vilko Novak, 1848, 1992.
Anton Krempl
Anton Krempl, slovenski duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, * 29. januar 1790, Polički Vrh, † 21. december 1844, Mala Nedelja.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Anton Krempl
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Budimpešta
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Gradiščanščina
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Huni
István Lukács
István Lukács (tudi Stjepan Lukač), madžarski, hrvaški, slovenski literarni zgodovinar, pesnik, urednik, * 13. november 1958, Letina, Madžarska.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in István Lukács
Jožef II.
Jožef II. je lahko.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Jožef II.
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Jožef Košič
Kralj Matjaž
Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' Kralj Matjaž (tudi Matiaš) je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Kralj Matjaž
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Ladislav Posmrtni
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Leopold I. Habsburški
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Ljutomer
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Madžarska
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Maksimilijan II. Habsburški
Mala Nedelja
Mala Nedelja (prleško Mala Nedla, nemško Klein Sonntag) je naselje v Občini Ljutomer.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Mala Nedelja
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Marija Terezija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Nemščina
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Prekmursko narečje
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov med 1820 in 1943.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Sigismund Luksemburški
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Slovenska krajina (Ogrska)
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Sombotel
Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
''Sztarine'' v rokopisu. Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov tudi Sztarine Zseleznih ino Szalaszkih Szlovencov (Starine Železnih in Zalskih Slovencev, madžarsko Vas és Zala megyei szlovénok régiségei) je rokopisno delo Jožefa Košiča iz leta 1845.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in Vilko Novak
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in 1848
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodbe vogerszkoga králesztva in 1992
Prav tako znan kot A Magyar Királyság története, Zgodbe ogrske kraljevine, Zgodbe vogerskoga králestva.