Kazalo
19 odnosi: Besedilo, Bit, Britanci, Cezarjeva šifra, Charles Babbage, Gaj Julij Cezar, Galci, Germani, Kriptografija, Kriptologija, Nemščina, Pika, Prusi, Sistem, Slovenščina, Vejica, Znak, 1863, 1865.
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Zamenjalna šifra in Besedilo
Bit
Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.
Poglej Zamenjalna šifra in Bit
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Poglej Zamenjalna šifra in Britanci
Cezarjeva šifra
Črko zamenja neka druga črka v abecedi; črke se menjajo zaporedoma, zato je šifra zelo enostavna. Cezarjeva šifra je ena najbolj znanih in preprostih šifer ter najstarejša starorimska šifra.
Poglej Zamenjalna šifra in Cezarjeva šifra
Charles Babbage
Charles Babbage, FRS, FRSE, angleški matematik, filozof in praračunalnikar, * 26. december 1791, Teignmouth, grofija Devonshire, Anglija, † 18. oktober 1871, London, Anglija.
Poglej Zamenjalna šifra in Charles Babbage
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Zamenjalna šifra in Gaj Julij Cezar
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Zamenjalna šifra in Galci
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Zamenjalna šifra in Germani
Kriptografija
2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Poglej Zamenjalna šifra in Kriptografija
Kriptologija
Kriptologija (grško kryptós - skrit in logos - vedenje) je veda o tajnosti, šifriranju, zakrivanju sporočil (kriptografija) in razkrivanju šifriranih podatkov (kriptoanaliza).
Poglej Zamenjalna šifra in Kriptologija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Zamenjalna šifra in Nemščina
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Zamenjalna šifra in Pika
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Zamenjalna šifra in Prusi
Sistem
Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.
Poglej Zamenjalna šifra in Sistem
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Zamenjalna šifra in Slovenščina
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Zamenjalna šifra in Vejica
Znak
Znák je pojem, ki ima več pomenov.
Poglej Zamenjalna šifra in Znak
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zamenjalna šifra in 1863
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zamenjalna šifra in 1865
Prav tako znan kot Monoalfabetske substitucijske šifre.