Kazalo
24 odnosi: Ameriška vojna za neodvisnost, Angleži, Apologetika, Apostolska dela, Arhidiakon, Bernard Nieuwentyt, Charles Darwin, David Hume, Duhovnik, Filozofija, John Locke, John Ray, Joseph Butler, Mark Tulij Cicero, O nastanku vrst, Pravo, Richard Dawkins, Samuel Clarke, Sveti Pavel, Univerza v Cambridgeu, 14. julij, 1743, 1805, 25. maj.
- Filozofi religije
- Rojeni leta 1743
- Umrli leta 1805
- Utilitaristi
Ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.
Poglej William Paley in Ameriška vojna za neodvisnost
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej William Paley in Angleži
Apologetika
Apologetika se je razvila kmalu po pričetku krščanstva (2. stoletje n. št.) in tako predstavlja vsako dejanje, s katero so kristjani predstavljali, razlagali oz.
Poglej William Paley in Apologetika
Apostolska dela
Apostolska dela so peta knjiga Nove zaveze, ki govori o nastanku Cerkve na binkošti in njenem širjenju po Rimskem cesarstvu in svetu.
Poglej William Paley in Apostolska dela
Arhidiakon
Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.
Poglej William Paley in Arhidiakon
Bernard Nieuwentyt
Bernard Nieuwentyt, nizozemski filozof, matematik, zdravnik in teolog, * 10. avgust 1654, West-Graftdijk, † 30. maj 1718, Purmerend.
Poglej William Paley in Bernard Nieuwentyt
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej William Paley in Charles Darwin
David Hume
David Hume, škotski filozof, ekonomist in zgodovinar, * 7. maj 1711, Edinburg, Škotska, † 25. avgust 1776, Edinburg, Škotska.
Poglej William Paley in David Hume
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej William Paley in Duhovnik
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej William Paley in Filozofija
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Poglej William Paley in John Locke
John Ray
John Ray, britanski botanik, briolog, ornitolog, zoolog, teolog, * 29. november 1627, Black Notley, Anglija, † 17. januar 1705, Black Notley.
Poglej William Paley in John Ray
Joseph Butler
Joseph Butler, angleški škof, teolog in filozof, *18. maj 1692, Wantage, Berkshire, Anglija, † 16. julij 1752, Bath, Somerset, Velika Britanija.
Poglej William Paley in Joseph Butler
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej William Paley in Mark Tulij Cicero
O nastanku vrst
O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.
Poglej William Paley in O nastanku vrst
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej William Paley in Pravo
Richard Dawkins
Richard Dawkins, britanski etolog, evolucijski biolog in pisatelj znanstvene literature, * 26. marec 1941, Nairobi, Kenija.
Poglej William Paley in Richard Dawkins
Samuel Clarke
Samuel Clarke, angleški teolog in filozof, anglikanski duhovnik * 11. oktober 1675, Norwich, ZK, † 17. maj 1729, London, ZK.
Poglej William Paley in Samuel Clarke
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej William Paley in Sveti Pavel
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej William Paley in Univerza v Cambridgeu
14. julij
14.
Poglej William Paley in 14. julij
1743
1743 (MDCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej William Paley in 1743
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej William Paley in 1805
25. maj
25.
Poglej William Paley in 25. maj