Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: André Frédéric Cournand, Argentina, Berlin, Düsseldorf, Der Spiegel, Diagnoza, Dickinson W. Richards, Druga svetovna vojna, Etika, Evtanazija, Ferdinand Sauerbruch, Humboldtova univerza v Berlinu, Intravenska uporaba zdravila, Jetra, Kardiologija, Kateter, Kri, Lokalna anestezija, Mainz, Mediacija, Medicina, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nemško cesarstvo, Nemci, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Obdukcija, Poskusi na živalih, Prva svetovna vojna, Schwarzwald, Smrtna kazen, Srčni preddvor, Srce, Sturmabteilung, Urologija, Vojni ujetnik, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 1. junij, 1904, 1979, 29. avgust.
André Frédéric Cournand
André Frédéric Cournand, francosko-ameriški zdravnik, fiziolog in akademik, nobelovec, * 24. september 1895, Pariz, Francija, † 19. februar 1988, Great Barrington, Massachusetts, Združene države Amerike.
Novo!!: Werner Forßmann in André Frédéric Cournand · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: Werner Forßmann in Argentina · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Werner Forßmann in Berlin · Poglej več »
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Novo!!: Werner Forßmann in Düsseldorf · Poglej več »
Der Spiegel
Der Spiegel (dobesedni prevod »Ogledalo«) je nemška tedenska novičarska revija, ki izhaja v Hamburgu.
Novo!!: Werner Forßmann in Der Spiegel · Poglej več »
Diagnoza
Diagnoza pomeni v medicini prepoznavanje in poimenovanje bolezni.
Novo!!: Werner Forßmann in Diagnoza · Poglej več »
Dickinson W. Richards
Dickinson Woodruff Richards, Jr., ameriški zdravnik, fiziolog in akademik, nobelovec, * 30. oktober 1895, Orange, New Jersey, Združene države Amerike, † 23. februar 1973, Lakeville, Connecticut.
Novo!!: Werner Forßmann in Dickinson W. Richards · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Werner Forßmann in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Novo!!: Werner Forßmann in Etika · Poglej več »
Evtanazija
Evtanazija (grško εὐθανασία euthanasía, sestavljena iz εὔ eu – dober in θάνατος thánatos – smrt) je povzročitev ali pospešitev smrti, da bi se trpečemu in neozdravljivemu bolniku odpravilo trpljenje.
Novo!!: Werner Forßmann in Evtanazija · Poglej več »
Ferdinand Sauerbruch
Ferdinand Sauerbruch, nemški zdravnik in izumitelj, * 3. julij 1875, Barmen, † 2. julij 1951, Berlin.
Novo!!: Werner Forßmann in Ferdinand Sauerbruch · Poglej več »
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Novo!!: Werner Forßmann in Humboldtova univerza v Berlinu · Poglej več »
Intravenska uporaba zdravila
Intravenska uporaba zdravila ali intravensko dajanje zdravila je aplikacija zdravila z injiciranjem ali infundiranjem neposredno v veno (dovodnico) za doseganje sistemskega učinka.
Novo!!: Werner Forßmann in Intravenska uporaba zdravila · Poglej več »
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Novo!!: Werner Forßmann in Jetra · Poglej več »
Kardiologija
Kardiologija je področje medicine, ki se ukvarja s srcem in žilami; torej kardiovaskularnim sistemom.
Novo!!: Werner Forßmann in Kardiologija · Poglej več »
Kateter
Uretralni kateter za enkratno uporabo Katéter je cevast, navadno upogljiv inštrument za odstranjevanje ali dovajanje tekočin organizmu in za diagnostične namene, npr.
Novo!!: Werner Forßmann in Kateter · Poglej več »
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Novo!!: Werner Forßmann in Kri · Poglej več »
Lokalna anestezija
Lokalna anestezija je medicinski postopek za odpravo čutnih zaznav na omejenem delu telesa.
Novo!!: Werner Forßmann in Lokalna anestezija · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Werner Forßmann in Mainz · Poglej več »
Mediacija
Mediacija je postopek reševanja sporov med dvema (ali več) strankami, ki ga vodi mediator.
Novo!!: Werner Forßmann in Mediacija · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Werner Forßmann in Medicina · Poglej več »
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Novo!!: Werner Forßmann in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Werner Forßmann in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Werner Forßmann in Nemci · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Werner Forßmann in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Werner Forßmann in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Obdukcija
Enrique Simonet: ''La autopsia'' (1890) Obdukcija ali avtopsija, tudi nekropsija, je postopek pregleda trupla z raztelešenjem, namenjen ugotavljanju vzroka smrti in ostalih patoloških sprememb telesa pokojnika.
Novo!!: Werner Forßmann in Obdukcija · Poglej več »
Poskusi na živalih
Laboratorijska podgana Poskusi na živalih so eksperimentalna metoda v biologiji, ki temelji na uporabi živih živali (izključujoč človeka) za preučevanje bioloških procesov.
Novo!!: Werner Forßmann in Poskusi na živalih · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Werner Forßmann in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Novo!!: Werner Forßmann in Schwarzwald · Poglej več »
Smrtna kazen
Zemljevid izvajanja smrtne kazni Legenda: '''modra''': odpravljena za vse zločine '''zelena''': odpravljena za navadne zločine '''oranžna''': odpravljena v praksi '''rdeča''': zakonita oblika kazni Cesare Beccaria, ''Dei delitti e delle pene'' Smrtna kazen je zakonsko urejen inštrument uboja zapornika kot kazen za zločin, ki v neki družbi velja za težkega.
Novo!!: Werner Forßmann in Smrtna kazen · Poglej več »
Srčni preddvor
Preddvor je v anatomiji srca del srca, v katerega se stekajo vene.
Novo!!: Werner Forßmann in Srčni preddvor · Poglej več »
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Novo!!: Werner Forßmann in Srce · Poglej več »
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Novo!!: Werner Forßmann in Sturmabteilung · Poglej več »
Urologija
Urologija je veja medicine, ki deluje na področju zdravljenja bolezni sečil.
Novo!!: Werner Forßmann in Urologija · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Werner Forßmann in Vojni ujetnik · Poglej več »
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Novo!!: Werner Forßmann in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »
1. junij
1.
Novo!!: Werner Forßmann in 1. junij · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Werner Forßmann in 1904 · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Werner Forßmann in 1979 · Poglej več »
29. avgust
29.
Novo!!: Werner Forßmann in 29. avgust · Poglej več »
