Kazalo
17 odnosi: Švica, Bern, Fizikalna kemija, Kapljevina, Kemija, Kemijska reakcija, Nemčija, Nemci, Plin, Trdnina, Univerza v Freiburgu, Univerza v Leipzigu, Univerza v Münchnu, 10. september, 1874, 1938, 29. avgust.
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Švica
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Bern
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Fizikalna kemija
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Kapljevina
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Kemijska reakcija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Nemci
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Plin
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Trdnina
Univerza v Freiburgu
Univerza v Freiburgu (nemško Albert-Ludwigs-Universität Freiburg) je univerza v Freiburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1457.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Univerza v Freiburgu
Univerza v Leipzigu
Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Univerza v Leipzigu
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Volkmar Kohlschütter in Univerza v Münchnu
10. september
10.
Poglej Volkmar Kohlschütter in 10. september
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Volkmar Kohlschütter in 1874
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Volkmar Kohlschütter in 1938
29. avgust
29.