Kazalo
19 odnosi: Avtonomija, Civilist, Dežela, Demokracija, Država, Družba, Družbeni razred, Fevdalizem, Komunizem, Plemstvo, Rdeča armada, Srednji vek, Stari vek, Vladavina, Vojaška hunta, Vojno pravo, 1917, 1919, 6. stoletje.
- Družbene škrbine
- Konflikti v družbi
- Socialna zgodovina
- Vojščaki
Avtonomija
Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.
Poglej Vojaška demokracija in Avtonomija
Civilist
Civilist je oseba, ki ni del oboroženih enot svoje države.
Poglej Vojaška demokracija in Civilist
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Vojaška demokracija in Dežela
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Vojaška demokracija in Demokracija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Vojaška demokracija in Država
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Vojaška demokracija in Družba
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Poglej Vojaška demokracija in Družbeni razred
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Vojaška demokracija in Fevdalizem
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Vojaška demokracija in Komunizem
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Vojaška demokracija in Plemstvo
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Vojaška demokracija in Rdeča armada
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Vojaška demokracija in Srednji vek
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Vojaška demokracija in Stari vek
Vladavina
Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).
Poglej Vojaška demokracija in Vladavina
Vojaška hunta
Vojaška hunta (tudi vojaška diktatura) je vrsta vladavine, ko državo vodi skupina vojaških poveljnikov.
Poglej Vojaška demokracija in Vojaška hunta
Vojno pravo
Vojno pravo so pravna pravila mednarodnega običajnega in pogodbenega prava, ki urejajo razmerja med stranmi, vpletenimi v vojno ali oborožen spopad.
Poglej Vojaška demokracija in Vojno pravo
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaška demokracija in 1917
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaška demokracija in 1919
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Vojaška demokracija in 6. stoletje