Kazalo
33 odnosi: Alojzijevišče, Ljubljana, Črnomelj, Bukovina, Dalmacija, Davek, Diploma, Dunaj, Epidemija, Francoščina, Italijanščina, Klasična gimnazija, Kranjska, Litija, Ljubljana, Logatec, Politika, Poljščina, Pravnik, Primorska, Radovljica, Romunščina, Ruščina, Slovenci, Slovensko planinsko društvo, Smlednik, Srbohrvaščina, Svetnik (naziv), Trboje, Vodovod, 1873, 19. oktober, 1918, 20. februar.
Alojzijevišče, Ljubljana
Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani.
Poglej Valentin Žun in Alojzijevišče, Ljubljana
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Valentin Žun in Črnomelj
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Valentin Žun in Bukovina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Valentin Žun in Dalmacija
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Valentin Žun in Davek
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Valentin Žun in Diploma
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Valentin Žun in Dunaj
Epidemija
Epidemija (iz grščine epi- 'na' in demos 'ljudje') je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco v populaciji.
Poglej Valentin Žun in Epidemija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Valentin Žun in Francoščina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Valentin Žun in Italijanščina
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Valentin Žun in Klasična gimnazija
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Valentin Žun in Kranjska
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Poglej Valentin Žun in Litija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Valentin Žun in Ljubljana
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Poglej Valentin Žun in Logatec
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Valentin Žun in Politika
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Valentin Žun in Poljščina
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Valentin Žun in Pravnik
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Valentin Žun in Primorska
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Valentin Žun in Radovljica
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Valentin Žun in Romunščina
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Valentin Žun in Ruščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Valentin Žun in Slovenci
Slovensko planinsko društvo
Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.
Poglej Valentin Žun in Slovensko planinsko društvo
Smlednik
Smlednik je naselje v Občini Medvode.
Poglej Valentin Žun in Smlednik
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Valentin Žun in Srbohrvaščina
Svetnik (naziv)
Svétnik (naziv) je naziv delovnega mesta, ki je pridobljeno skladno z zakonodajo in zahtevami za napredovanje (čas ter predvsem število točk, ki so za napredovanje zahtevane).
Poglej Valentin Žun in Svetnik (naziv)
Trboje
Trboje so naselje v Občini Šenčur.
Poglej Valentin Žun in Trboje
Vodovod
Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.
Poglej Valentin Žun in Vodovod
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Valentin Žun in 1873
19. oktober
19.
Poglej Valentin Žun in 19. oktober
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Valentin Žun in 1918
20. februar
20.
Poglej Valentin Žun in 20. februar