Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Upori slovenskih vojakov (1918)

Index Upori slovenskih vojakov (1918)

Upornike,obsojene na smrt peljejo na strelišče, 16.5.1918 Judenburg Upori slovenskih vojakov so bili vojaški upori slovenskih pripadnikov avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Anton Hafner (vojak), Avstro-Ogrska, Štajerska, Češka, Celovec, Centralno pokopališče Žale, Doberdob (roman), Edvard Ravnikar, Kragujevac, Kranjska, Leoben, Ljubljana, Moravska, Murau, Oktobrska revolucija, Poljska, Prežihov Voranc, Prva svetovna vojna, Radgona, Slovaška, Slovani, Upor mornarjev v Boki Kotorski, 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 97. pehotni polk (Avstro-Ogrska).

  2. Vojaštvo Avstro-Ogrske

Anton Hafner (vojak)

‎ Anton Hafner, slovenski vojak in upornik, * 6. maj 1887, Godešič, † 16. maj 1918, Judenburg, Avstrija.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Anton Hafner (vojak)

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Avstro-Ogrska

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Štajerska

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Češka

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Celovec

Centralno pokopališče Žale

Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Centralno pokopališče Žale

Doberdob (roman)

Doberdob: Vojni roman slovenskega naroda je slovenski zgodovinsko-avtobiografski roman, delo pisatelja Prežihovega Voranca, ki je prvič izšlo leta 1940.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Doberdob (roman)

Edvard Ravnikar

Edvard Ravnikar (tudi Edo Ravnikar st.), slovenski arhitekt, univerzitetni profesor, * 4. december 1907, Novo mesto, † 23. avgust 1993, Ljubljana.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Edvard Ravnikar

Kragujevac

Kragujevac (srbsko Крагујевац) je industrijsko, gospodarsko, kmetijsko, kulturno in izobraževalno središče Šumadije v osrednji Srbiji in je četrto največje mesto v Srbiji, za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Kragujevac

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Kranjska

Leoben

Leoben (staroslovensko zapisan kot Liupina ali Liuben) je drugo največje mesto (a kar okoli 12-krat manjše od Gradca) v avstrijski zvezni deželi Štajerski ob reki Muri; s približno 25.000 prebivalci je petnajsto največje mesto v Avstriji.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Leoben

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Ljubljana

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Moravska

Murau

Murau je mesto, ki leži na skrajnem jugozahodu avstrijske dežele Štajerske.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Murau

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Oktobrska revolucija

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Poljska

Prežihov Voranc

Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Prežihov Voranc

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Prva svetovna vojna

Radgona

Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Radgona

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Slovaška

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Slovani

Upor mornarjev v Boki Kotorski

Križarka ''Sankt Georg'', kjer se je začel upor Uporniški mornarji 1. februarja 1918 Upor mornarjev v Boki Kotorski je izbruhnil 1.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in Upor mornarjev v Boki Kotorski

17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

17.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

97. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

97.

Poglej Upori slovenskih vojakov (1918) in 97. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

Glej tudi

Vojaštvo Avstro-Ogrske

Prav tako znan kot Upor v Judenburgu.