Kazalo
25 odnosi: Barok, Cerkev sv. Blaža, Dubrovnik, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Gotska arhitektura, Hrvaška, Knežji dvorec, Dubrovnik, Mestna vrata, Mesto, Orlandov steber, Palača Sponza, Dubrovnik, Palača velikega sveta, Dubrovnik, Placa, Dubrovnik, Pristanišče, Simbol, Smodnik, Srednji vek, Trg, Ulica, Vojak, Vrata s Ploč, Dubrovnik, Zgradba glavne straže, Dubrovnik, Zvon, Zvonik, 1463.
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Barok
Cerkev sv. Blaža, Dubrovnik
Cerkev sv. Blaža, pred njo Orlandov steber Cerkev sv.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Cerkev sv. Blaža, Dubrovnik
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Dubrovniška republika
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Dubrovnik
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Gotska arhitektura
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Hrvaška
Knežji dvorec, Dubrovnik
Knežji dvorec Knežji dvorec (hrvaško: Knežev dvor) je veličasten gotsko-renesančni dvorec v Dubrovniku, ki je služil kot sedež kneza Dubrovniške Republike od 14.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Knežji dvorec, Dubrovnik
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Mestna vrata
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Mesto
Orlandov steber
Cerkvijo sv. Blaža v ozadju Orlandov steber je kamnit steber s kipom legendarnega srednjeveškega viteza Orlanda, ki stoji na sredini trga Luža v Dubrovniku.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Orlandov steber
Palača Sponza, Dubrovnik
Palača Sponza Palača Sponza je dubrovniška znamenitost.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Palača Sponza, Dubrovnik
Palača velikega sveta, Dubrovnik
Palača velikega sveta (poslopje mestnega sveta - mestna hiša) je nekdaj stala v Dubrovniku na trgu Luža med Knežjim dvorcem in Mestnim zvonikom.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Palača velikega sveta, Dubrovnik
Placa, Dubrovnik
Placa, glavna ulica Placa (Stradun) je glavna dubrovniška ulica starega mestnega središča.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Placa, Dubrovnik
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Pristanišče
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Simbol
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Smodnik
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Srednji vek
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Trg
Ulica
Firencah, Italija Ulica je preplastena površina, ki povezuje strnjene hiše.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Ulica
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Vojak
Vrata s Ploč, Dubrovnik
Vrata s Ploč Vrata s Ploč so mestna vrata, ki branijo vzhodni dostop v mesto Dubrovnik.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Vrata s Ploč, Dubrovnik
Zgradba glavne straže, Dubrovnik
Zgradba glavne straže, Dubrovnik Zgradba glavne staže stoji v Dubrovniku poleg Palače velikega sveta na trgu Luža.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Zgradba glavne straže, Dubrovnik
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Zvon
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in Zvonik
1463
1463 (MCDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Trg Luža, Dubrovnik in 1463