Kazalo
19 odnosi: Aminokislina, Angleščina, Avtoimunska bolezen, Ekson, Enota atomske mase, Gen, Intron, Kemijska formula, Kromosom, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mišica, Molekulska masa, Mutacija, Nebulin, Protitelo, Sarkomera, Skeletna mišica, Srčna mišičnina, Vretenčarji.
- Dolge besede
- Mišičje
- Strukturne beljakovine
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Titin in Aminokislina
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Titin in Angleščina
Avtoimunska bolezen
Avtoimunska bolezen je bolezen, ki je posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice, lastne organizmu.
Poglej Titin in Avtoimunska bolezen
Ekson
Shematski prikaz izrezovanja intronov (v modri barvi), s katerim nastane zrela molekula RNA. Zeleno so obarvane nekodirajoče regije Ekson je zaporedje nukleotidov v nukleinski kislini, ki je prisotno v zreli molekuli RNA in se v končni fazi prevede v zaporedje aminokislin.
Poglej Titin in Ekson
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Titin in Enota atomske mase
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Titin in Gen
Intron
Introni in eksoni, ki sestavljajo določen gen. Introni so nekodirajoči odseki DNK znotraj določenega gena, ki ločujejo eksone.
Poglej Titin in Intron
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Titin in Kemijska formula
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Titin in Kromosom
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Titin in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Titin in Mišica
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Poglej Titin in Molekulska masa
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Titin in Mutacija
Nebulin
Nebulin je vezavni protein za aktin, ki se nahaja v izotropnem odseku sarkomere v skeletnih mišicah.
Poglej Titin in Nebulin
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Titin in Protitelo
Sarkomera
Sarkomera je osnovna enota krčenja mišičnih vlakenc (miofibril).
Poglej Titin in Sarkomera
Skeletna mišica
Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.
Poglej Titin in Skeletna mišica
Srčna mišičnina
Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.
Poglej Titin in Srčna mišičnina
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Titin in Vretenčarji
Glej tudi
Dolge besede
Mišičje
Strukturne beljakovine
Prav tako znan kot Konektin, TTN.