Kazalo
23 odnosi: Arheologija, Ashmolov muzej, Železna doba, Dunaj, Franc Peruzzi, Grad Bogenšperk, Grob, Hektar, Kmet, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Oxford, Prva svetovna vojna, Slovenci, Slovenija, Vače, Veterinarska medicina, Walter Schmid, Zürich, 1861, 19. stoletje, 1943, 4. januar.
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Tit Strmljan in Arheologija
Ashmolov muzej
Ashmolov muzej (uradno ime Ashmolov muzej umetnosti in arheologije) na ulici Beaumont, Oxford, Anglija, je prvi univerzitetni muzej na svetu.
Poglej Tit Strmljan in Ashmolov muzej
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Tit Strmljan in Železna doba
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Tit Strmljan in Dunaj
Franc Peruzzi
Franc Peruzzi (tudi Frančišek Peruci), slovenski učitelj in arheolog * 25. november 1824, Brezovica pri Ljubljani, † 5. februar 1899, Vače, Slovenija.
Poglej Tit Strmljan in Franc Peruzzi
Grad Bogenšperk
Grad Bogenšperk (412 mnm) leži v občini Šmartno pri Litiji, na grebenu Strmca nad Dvorom.
Poglej Tit Strmljan in Grad Bogenšperk
Grob
Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.
Poglej Tit Strmljan in Grob
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Tit Strmljan in Hektar
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Tit Strmljan in Kmet
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Tit Strmljan in Ljubljana
Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.
Poglej Tit Strmljan in Narodni muzej Slovenije
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Tit Strmljan in Oxford
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Tit Strmljan in Prva svetovna vojna
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Tit Strmljan in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Tit Strmljan in Slovenija
Vače
Vače so kraj v Občini Litija.
Poglej Tit Strmljan in Vače
Veterinarska medicina
psu Veterinarska medicina, krajše veterina, je področje naravoslovja in zdravstvena veda, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnozo in zdravljenjem bolezni in poškodb pri živalih.
Poglej Tit Strmljan in Veterinarska medicina
Walter Schmid
Walter Schmid (tudi Franc Šmid), slovenski arheolog, * 18. januar 1875, Kranj, † 24. marec 1951, Gradec.
Poglej Tit Strmljan in Walter Schmid
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Tit Strmljan in Zürich
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Tit Strmljan in 1861
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Tit Strmljan in 19. stoletje
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Tit Strmljan in 1943
4. januar
4.
Poglej Tit Strmljan in 4. januar