Kazalo
8 odnosi: Čustvo, Evolucija človeka, Jean Piaget, Konservatizem, Lawrence Kohlberg, Liberalizem, Sedem smrtnih grehov, Socialna psihologija.
- Evolucijska psihologija
- Psihološke teorije
Čustvo
Čustvo je duševni proces, s katerim subjektivno izražamo svoj vrednostni odnos do kakega predmeta, osebe, delovanja, stanja, pogosto pa tudi do sebe.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Čustvo
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Evolucija človeka
Jean Piaget
Jean Piaget, švicarski psiholog, filozof in naravoslovec, * 9. avgust 1896, Neuchâtel, Švica, † 16. september 1980, Ženeva, Švica.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Jean Piaget
Konservatizem
Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Konservatizem
Lawrence Kohlberg
Lawrence Kohlberg, ameriški pedagog in socialni psiholog, * 25. oktober 1927, Bronxville, zvezna država New York, ZDA, † 19. januar 1987.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Lawrence Kohlberg
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Liberalizem
Sedem smrtnih grehov
Hieronymus Bosch (1450-1516): slika ''Sedem smrtnih grehov''. Sedem smrtnih grehov tudi sedem glavnih grehov je v krščanstvu stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki veljajo za smrtne grehe in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Sedem smrtnih grehov
Socialna psihologija
Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.
Poglej Teorija moralnih temeljev in Socialna psihologija