Kazalo
22 odnosi: Cankova, Jakob Sabar, Jožef Borovnjak, Jožef Košič, Križev pot, Madžarska, Maribor, Marko Jesenšek, Mikloš Küzmič, Molitvena kniga, Prekmurje, Prekmursko narečje, Radgona, Rimskokatoliška cerkev, Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944), Slovenščina, Slovenska krajina (Ogrska), Slovensko Porabje, 1864, 1869, 1945, 2008.
Cankova
Cankova (madžarsko Vashidegkút, nemško Kaltenbrunn) je osrednje naselje Občine Cankova.
Poglej Szvéta krizsna pót in Cankova
Jakob Sabar
Knigi molitveni (1853). Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.
Poglej Szvéta krizsna pót in Jakob Sabar
Jožef Borovnjak
Jožef Borovnjak (madž. Borovnják ali Borovnyák József), slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Ogrskem.
Poglej Szvéta krizsna pót in Jožef Borovnjak
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Szvéta krizsna pót in Jožef Košič
Križev pot
Krížev pót je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob.
Poglej Szvéta krizsna pót in Križev pot
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Szvéta krizsna pót in Madžarska
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Szvéta krizsna pót in Maribor
Marko Jesenšek
Marko Jesenšek slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor, * 14.
Poglej Szvéta krizsna pót in Marko Jesenšek
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Szvéta krizsna pót in Mikloš Küzmič
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Szvéta krizsna pót in Molitvena kniga
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Szvéta krizsna pót in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Szvéta krizsna pót in Prekmursko narečje
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Szvéta krizsna pót in Radgona
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Szvéta krizsna pót in Rimskokatoliška cerkev
Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Seznam prekmurskih katoliških tiskov med 1780 in 1951.
Poglej Szvéta krizsna pót in Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Szvéta krizsna pót in Slovenščina
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Szvéta krizsna pót in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Szvéta krizsna pót in Slovensko Porabje
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Szvéta krizsna pót in 1864
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Szvéta krizsna pót in 1869
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Szvéta krizsna pót in 1945
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Szvéta krizsna pót in 2008