Kazalo
26 odnosi: Arheološko najdišče, Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore, Cerkvena ladja, Fevdalizem, Frankovsko cesarstvo, Freska, Krščanstvo, Nadmorska višina, Ostrogoti, Podružnična cerkev, Prezbiterij, Rimsko cesarstvo, Romarsko središče, Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji, Seznam romarskih središč v Sloveniji, Slovani, Tomaž Hren, Valens, Valentinijan I., Wolfgang Regensburški, Zagaj, Bistrica ob Sotli, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zakristija.
Arheološko najdišče
Arheološko najdišče je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Arheološko najdišče
Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami
Župnija Sv.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami
Bistrica ob Sotli
Bistrica ob Sotli je naselje v Sloveniji in središče Občine Bistrica ob Sotli.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Bistrica ob Sotli
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko
Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore
Cerkev Marijinega rojstva v vasi Zagaj (Občina Bistrica ob Sotli) na hribu Svete gore (527 m) je podružnična cerkev Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami in znano romarsko središče v Škofiji Celje.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Cerkvena ladja
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Fevdalizem
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Frankovsko cesarstvo
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Freska
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Krščanstvo
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Nadmorska višina
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Ostrogoti
Podružnična cerkev
Podružnična cerkev sv. Jerneja v Ljubljani Podružnična cerkev je v kontekstu rimokatoliške cerkve verski objekt, v katerem se bogoslužje praviloma ne izvaja vsak dan, temveč ob določenih praznikih, ob nedeljah ali ob posebnih dogodkih.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Podružnična cerkev
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Prezbiterij
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Rimsko cesarstvo
Romarsko središče
Bazilika Marije Pomagaj, Brezje – narodno in škofijsko romarsko središče v Sloveniji Romarsko središče, tudi romarsko svetišče ali božjepotno središče oziroma svetišče je svetišče ali verski kraj, ki je posvečen Bogu ali kakšnemu drugemu božanstvu, svetniku ali sveti podobi, ki ga verniki častijo.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Romarsko središče
Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji
Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji
Seznam romarskih središč v Sloveniji
Seznam romarskih središč v Sloveniji vsebuje narodno ter škofijska in krajevna romarska središča.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Seznam romarskih središč v Sloveniji
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Slovani
Tomaž Hren
Tomaž Hren (tudi Kren, Chrön), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljubljanski škof, mecen, * 13. november 1560, Ljubljana, † 10. februar 1630, Gornji Grad.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Tomaž Hren
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Valentinijan I.
Wolfgang Regensburški
Wolfgang Regensburški, nemški škof, misijonar in svetnik, * okoli 934, † 31. oktober 994.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Wolfgang Regensburški
Zagaj, Bistrica ob Sotli
Zagaj je naselje v Občini Bistrica ob Sotli.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Zagaj, Bistrica ob Sotli
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Svete gore, Bistrica ob Sotli in Zakristija
Prav tako znan kot Sv. gore, Svete gore, Svete gore nad Sotlo.