Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Svante Pääbo

Index Svante Pääbo

Svante Pääbo, švedski genetik, nobelovec, * 20. april 1955, Stockholm, Švedska.

Kazalo

  1. 45 odnosi: Adenovirusi, Afrika, Švedi, Švedska, Berlin, Biseksualnost, Bonn, Darwin-Wallaceova medalja, Dednina, Družba Maxa Plancka, Egiptologija, Enciklopedija Britannica, Evolucija človeka, Evolucijska biologija, Gen, Genetika, Homoseksualnost, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Imunski sistem, Kivi (ptica), Kraljeva švedska akademija znanosti, Kraljeva družba, Kvaga, Leipzig, Medicina, Moe, Mumija, N1 Slovenija, Nacionalna akademija znanosti (ZDA), Nature, Neandertalec, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Opica, Pour le Mérite, Sibirija, Stockholm, Sune Bergström, The Guardian, Time, Univerza Kalifornije, Berkeley, Univerza v Münchnu, Univerza v Uppsali, 1955, 20. april.

Adenovirusi

Adenovirusi (znanstveno ime Adenoviridae) so družina virusov.

Poglej Svante Pääbo in Adenovirusi

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Svante Pääbo in Afrika

Švedi

Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.

Poglej Svante Pääbo in Švedi

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Svante Pääbo in Švedska

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Svante Pääbo in Berlin

Biseksualnost

Biseksualna zastava Biseksualnost je spolna, romantična ali čustvena privlačnost do več kot enega spola.

Poglej Svante Pääbo in Biseksualnost

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Poglej Svante Pääbo in Bonn

Darwin-Wallaceova medalja

Darwin-Wallaceova medalja je nagrada, ki jo vsakih 50 let podeljuje Linnejevo društvo v Londonu za »izjemne dosežke v evolucijski biologiji«.

Poglej Svante Pääbo in Darwin-Wallaceova medalja

Dednina

Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.

Poglej Svante Pääbo in Dednina

Družba Maxa Plancka

Glavna upravna stavba Družbe Maxa PlanckaDružba Maxa Plancka (s polnim imenom Družba Maxa Plancka za napredek znanosti) je ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij s sedežem v Berlinu in sedežem uprave v Münchnu.

Poglej Svante Pääbo in Družba Maxa Plancka

Egiptologija

Egiptologija je v prvi vrsti jezikoslovna veda, ki proučuje tudi materialno in duhovno kulturo starih Egipčanov.

Poglej Svante Pääbo in Egiptologija

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Poglej Svante Pääbo in Enciklopedija Britannica

Evolucija človeka

Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.

Poglej Svante Pääbo in Evolucija človeka

Evolucijska biologija

Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.

Poglej Svante Pääbo in Evolucijska biologija

Gen

spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.

Poglej Svante Pääbo in Gen

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Svante Pääbo in Genetika

Homoseksualnost

Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.

Poglej Svante Pääbo in Homoseksualnost

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Svante Pääbo in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Imunski sistem

nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Poglej Svante Pääbo in Imunski sistem

Kivi (ptica)

Kívi (znanstveno ime Apteryx) je edini rod ptičev iz družine kivijev (Apterygidae). Živi samo na Novi Zelandiji. To družino so tradicionalno uvrščali v red nojevcev, po trenutno sprejeti klasifikaciji pa predstavlja samostojen red kivijev (Apterygiformes). Te nenavadne živali so morda kdaj živele tudi v drugih delih sveta, zdaj pa jih ni moč najti nikjer drugje kot na novozelandskem otočju.

Poglej Svante Pääbo in Kivi (ptica)

Kraljeva švedska akademija znanosti

Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.

Poglej Svante Pääbo in Kraljeva švedska akademija znanosti

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Svante Pääbo in Kraljeva družba

Kvaga

Kvaga (znanstveno ime Equus quagga quagga) je izumrla podvrsta zebre, ki je živela v Južni Afriki.

Poglej Svante Pääbo in Kvaga

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Svante Pääbo in Leipzig

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Svante Pääbo in Medicina

Moe

Moe (znanstveno ime Dinornithiformes) so izumrl red neletečih ptičev staročeljustnic.

Poglej Svante Pääbo in Moe

Mumija

Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.

Poglej Svante Pääbo in Mumija

N1 Slovenija

N1 Slovenija je slovenski informativni spletni portal, ki je začel delovati junija 2021.

Poglej Svante Pääbo in N1 Slovenija

Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.

Poglej Svante Pääbo in Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Poglej Svante Pääbo in Nature

Neandertalec

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.

Poglej Svante Pääbo in Neandertalec

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Poglej Svante Pääbo in Nobelova nagrada

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Poglej Svante Pääbo in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Opica

Človeku podobne opice kot so gorile in orangutani ter giboni.

Poglej Svante Pääbo in Opica

Pour le Mérite

Pour le Mérite ali ''Modri Max'' Pour le Mérite je bilo najvišje vojaško odlikovanje Kraljevine Prusije, ki ga je leta 1740 ustanovil kralj Friderik II. Veliki.

Poglej Svante Pääbo in Pour le Mérite

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Poglej Svante Pääbo in Sibirija

Stockholm

Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.

Poglej Svante Pääbo in Stockholm

Sune Bergström

Sune Karl Bergström, švedski biokemik, akademik in nobelovec, * 10. januar 1916, Stockholm, † 15. avgust 2004.

Poglej Svante Pääbo in Sune Bergström

The Guardian

The Guardian (angleško: »Varuh«) je britanski dnevni časopis s sedežem uredništva v Londonu, ki je začel izhajali leta 1821 pod naslovom The Manchester Guardian, od leta 1959 pa ima sedanje ime.

Poglej Svante Pääbo in The Guardian

Time

Time (pogosto zapisano z velikimi črkami kot TIME) je ameriška tedenska revija z novicami, ki izhaja v New Yorku.

Poglej Svante Pääbo in Time

Univerza Kalifornije, Berkeley

Univerza Kalifornije, Berkeley (okrajšano UC Berkeley) je javna univerza s sedežem v mestu Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Svante Pääbo in Univerza Kalifornije, Berkeley

Univerza v Münchnu

Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.

Poglej Svante Pääbo in Univerza v Münchnu

Univerza v Uppsali

Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.

Poglej Svante Pääbo in Univerza v Uppsali

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Svante Pääbo in 1955

20. april

20.

Poglej Svante Pääbo in 20. april