Kazalo
13 odnosi: Josip Juraj Strossmayer, Koroška cesta, Kostanj, Maribor, Obrambni jarek, Pobrežje, Maribor, Prvi vatikanski koncil, Slomškov trg, Maribor, Srbija, Stadion Ljudski vrt, Ulica, Univerza v Zagrebu, Zagreb.
Josip Juraj Strossmayer
Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Josip Juraj Strossmayer
Koroška cesta
Stari del Koroške ceste Koroška cesta je ulica v Mariboru.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Koroška cesta
Kostanj
Kostanj je lahko.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Kostanj
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Maribor
Obrambni jarek
Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Obrambni jarek
Pobrežje, Maribor
Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Pobrežje, Maribor
Prvi vatikanski koncil
Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Prvi vatikanski koncil
Slomškov trg, Maribor
Pogled na Slomškov trg Slomškov trg je trg v Mariboru, poimenovan po slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Slomškov trg, Maribor
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Srbija
Stadion Ljudski vrt
Stadion Ljudski vrt je stadion v Mariboru, ki ustreza vsem zahtevam Evropske nogometne zveze za igranje mednarodnih tekem.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Stadion Ljudski vrt
Ulica
Firencah, Italija Ulica je preplastena površina, ki povezuje strnjene hiše.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Ulica
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Strossmayerjeva ulica, Maribor in Univerza v Zagrebu
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.