Kazalo
22 odnosi: Bič, Trebnje, Diploma, Drašiči, Društvo, Italija, Kapitulacija, Kraljevina Jugoslavija, Ljubljana, Narodnoosvobodilni boj, Okupacija, Partizan, Politični komisar, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravo, Slovenci, Univerza v Ljubljani, Zveza komunistov Slovenije, 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«, 19. marec, 1916, 1943, 22. januar.
Bič, Trebnje
Bič je naselje v občini Trebnje.
Poglej Stane Bajuk in Bič, Trebnje
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Stane Bajuk in Diploma
Drašiči
Drašiči so belokranjsko naselje v Občini Metlika.
Poglej Stane Bajuk in Drašiči
Društvo
Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.
Poglej Stane Bajuk in Društvo
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Stane Bajuk in Italija
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Poglej Stane Bajuk in Kapitulacija
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Stane Bajuk in Kraljevina Jugoslavija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Stane Bajuk in Ljubljana
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Stane Bajuk in Narodnoosvobodilni boj
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Poglej Stane Bajuk in Okupacija
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Poglej Stane Bajuk in Partizan
Politični komisar
Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.
Poglej Stane Bajuk in Politični komisar
Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Stane Bajuk in Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Stane Bajuk in Pravo
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Stane Bajuk in Slovenci
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Stane Bajuk in Univerza v Ljubljani
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Poglej Stane Bajuk in Zveza komunistov Slovenije
1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«
1.
Poglej Stane Bajuk in 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«
19. marec
19.
Poglej Stane Bajuk in 19. marec
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Stane Bajuk in 1916
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Stane Bajuk in 1943
22. januar
22.
Poglej Stane Bajuk in 22. januar