Kazalo
34 odnosi: Arhitektura, Bazilika (zgradba), Bizantinska arhitektura, Bolnišnica, Cerkvena ladja, Dvorec, Fiala (arhitektura), Gotska arhitektura, Grad, Grški križ, Justinijan I., Karolinška arhitektura, Kupola, Latinski križ, Mestna hiša, Most, Obzidje, Oltar, Opečna gotika, Opornik, Otonska arhitektura, Pariz, Predalčna lesena gradnja, Predromanska umetnost, Prsobran, Romanska arhitektura, Samostrel, Srednji vek, Stolnica, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Sveto pismo, Transept, Vitraj, Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura.
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Arhitektura
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Bazilika (zgradba)
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Bizantinska arhitektura
Bolnišnica
Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Poglej Srednjeveška arhitektura in Bolnišnica
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Cerkvena ladja
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Dvorec
Fiala (arhitektura)
Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Fiala (arhitektura)
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Gotska arhitektura
Grad
pa tudi.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Grad
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Grški križ
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Srednjeveška arhitektura in Justinijan I.
Karolinška arhitektura
Karolinška arhitektura je slog severnoevropske predromanske arhitekture iz obdobja karolinške renesanse poznega 8.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Karolinška arhitektura
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Kupola
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Latinski križ
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Mestna hiša
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Most
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Obzidje
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Oltar
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Opečna gotika
Opornik
Prečni prerez skozi ladje stolnice v Reimsu: med stranskima ladjama sta dva opornika in oporni loki, ki prenašajo silo oboka na zunanje opornike Oporniki glavne ladje stolnice v Chartresu Oporniki glavne ladje stolnice v Reimsu Bruhalniki in oporniki stolnice v Amiensu Oporniki južnega zidu opatijske bazilike Sv.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Opornik
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Otonska arhitektura
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Pariz
Predalčna lesena gradnja
Schiltach v Črnem gozdu Hiša svete Marije v Elyju, Anglija Shakespearjeva rojstna hiša, Stratford-upon-Avon Predalčna lesena gradnja (nemško fachwerkhaus, v Švici riegelhaus) je najbolj znana v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Predalčna lesena gradnja
Predromanska umetnost
Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Predromanska umetnost
Prsobran
Prsobran v obrambni arhitekturi, kot je tista pri mestnem obzidju ali gradovih, je parapet (tj. obrambni nizek zid prsne in nadzidek višine glave), v katerem se v presledkih pojavijo pravokotne vrzeli ali vdolbine, ki so omogočale streljanje puščic ali drugih izstrelkov v obrambi.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Prsobran
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Romanska arhitektura
Samostrel
Skica zgodnjega samostrela iz leta 1904Samostrél je rečno strelno orožje, ki za izstrelitev puščice uporablja elastično tetivo, podobno loku.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Samostrel
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Srednji vek
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Stolnica
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Sveto pismo
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Transept
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Vitraj
Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura
Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura ali paleokrščanska umetnost je umetnost, ki so jo kristjani ali pod krščanskim pokroviteljstvom proizvedli od najzgodnejšega obdobja krščanstva do, odvisno od uporabljene opredelitve, nekje med letoma 260 in 525.
Poglej Srednjeveška arhitektura in Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura