Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Splošna deklaracija človekovih pravic

Index Splošna deklaracija človekovih pravic

Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949) Splôšna deklarácija človékovih pravíc (oznaka resolucije: A/RES/217A (III)) je deklaracija, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v Parizu, v kateri so očrtane osnovne človekove pravice.

Kazalo

  1. 46 odnosi: Angleščina, Apartheid, Španščina, Češkoslovaška, Belorusija, Code civil, Deklaracija, Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Eleanor Roosevelt, Fašizem, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Francija, Francoščina, Generalna skupščina Združenih narodov, Guinnessova knjiga rekordov, Južna Afrika, Kanada, Kitajščina, Komunizem, Ljudska republika Kitajska, Mednarodna organizacija dela, Nacionalsocializem, Organizacija združenih narodov, Pariz, Pediment, Poljska, Portik, Pravica do življenja, Pravo, René Cassin, Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov, Ruščina, Saudova Arabija, Sovjetska zveza, Suženjstvo, Svobodomiselnost, Ukrajina, Vidovdanska ustava, Weimarska republika, Zdravstveno varstvo, Združene države Amerike, 10. december, 1948, 2004.

  2. 1948 v pravu
  3. Instrumenti človekovih pravic
  4. Resolucije Generalne skupščine Združenih narodov

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Angleščina

Apartheid

Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989) Apartheid ali apárthajd (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katero je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja od leta 1948 do 1994.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Apartheid

Španščina

Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Španščina

Češkoslovaška

desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Češkoslovaška

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Belorusija

Code civil

Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Code civil

Deklaracija

Deklaracija je akt državnega zbora, s katerim le-ta izrazi splošna stališča do določenih vprašanj notranje in zunanje politike ter do drugih vprašanj državnega pomena.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Deklaracija

Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike

Deklaracija neodvisnosti z naslovom, celotno vsebino in podpisi delegatov Deklaracija neodvisnosti ZDA je ustanovni dokument Združenih držav Amerike, ki je 4.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Društvo narodov

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Druga svetovna vojna

Eleanor Roosevelt

Eleanor Roosevelt, ameriška borka za človekove pravice, * 11. oktober 1884, Manhattan, New York, ZDA † 7. november 1962, Uper East Side, ZDA.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Eleanor Roosevelt

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Fašizem

Federativna ljudska republika Jugoslavija

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Federativna ljudska republika Jugoslavija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Francija

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Francoščina

Generalna skupščina Združenih narodov

Generalna skupščina Združenih narodov, krajše Generalna skupščina ZN, je najpomembnejši izmed petih organov Organizacije združenih narodov (OZN).

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Generalna skupščina Združenih narodov

Guinnessova knjiga rekordov

‎440 let stara trta na Lentu je bila leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov in uradno priznana za najstarejšo med vsemi vinskimi trtami na svetu. Guinnessova knjiga rekordov (angleško Guinness World Records) je najbolj prodajana knjiga na svetu.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Guinnessova knjiga rekordov

Južna Afrika

Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Južna Afrika

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Kanada

Kitajščina

Kitajščina (oz.) je jezik oz.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Kitajščina

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Komunizem

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Ljudska republika Kitajska

Mednarodna organizacija dela

Delegat EH Greenwood, ZDA in generalni sekretar Harold B. Butler s pisarniškim osebje prve Mednarodne konference dela v Washingtonu, DC, oktober-november 1919, pred Pan American Building. Mednarodna organizacija dela (angleško International Labour Organization; kratica ILO) je mednarodna organizacija, ki deluje kot specializirana agencija OZN, s stalnim sedežem v Ženevi (Švica).

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Mednarodna organizacija dela

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Nacionalsocializem

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Organizacija združenih narodov

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Pariz

Pediment

Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Pediment

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Poljska

Portik

Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Portik

Pravica do življenja

Pravica do življenja je drama Zofke Kveder iz leta 1901.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Pravica do življenja

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Pravo

René Cassin

René Samuel Cassin, francoski pravnik, profesor, sodnik, nobelovec, * 5. oktober 1887, Bayonne, Baskija, Francija, † 20. februar 1976, Pariz, Francija.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in René Cassin

Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov

Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov je uradno oblikovano mnenje ali volja organov Združenih narodov.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Ruščina

Saudova Arabija

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Saudova Arabija

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Sovjetska zveza

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Suženjstvo

Svobodomiselnost

Svobodomíselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Svobodomiselnost

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Ukrajina

Vidovdanska ustava

Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Vidovdanska ustava

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Weimarska republika

Zdravstveno varstvo

Zdrávstveno várstvo je sistem družbenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, njeno pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Zdravstveno varstvo

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in Združene države Amerike

10. december

10.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in 10. december

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in 1948

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Splošna deklaracija človekovih pravic in 2004

Glej tudi

1948 v pravu

Instrumenti človekovih pravic

Resolucije Generalne skupščine Združenih narodov

Prav tako znan kot Deklaracija o človekovih pravicah, Splošna deklaracija o človekovih pravicah.